V skoke se je pred desetletjem zaljubil po poletu Roberta Kranjca za naslov svetovnega prvaka, zdaj ga navdušuje Halvor Egner Granerud, ki bo v Planici kronan za zmagovalca svetovnega pokala. Pogovarjali smo se z goričkim skakalcem Luko Filipom.
V četrtek se v Planici pričenjajo prazniki poletov, s katerimi bodo tradicionalno sklenili sezono svetovnega pokala.
Čeprav še ni del elitne karavane, pa se lahko z dobitnikom medalj na tekmah smučarskih skokov pohvalimo tudi v Prekmurju. Sedemnajstletni Luka Filip je član mladinske reprezentance.
Za skakalcem iz Gornjih Slavečev je uspešna zima, saj je februarja postal državni podprvak, dober mesec pred tem pa je prav v Planici osvojil zlato medaljo na Olimpijskem festivalu evropske mladine.
V smučarske skoke se je po zaslugi nekdanjega slovenskega asa Roberta Krajnca zaljubil že pred več kot desetletjem, je med drugim dejal v pogovoru za Sobotainfo:
»Moja skakalna zgodba se je pričela leta 2012, ko je Robert Kranjec postal svetovni prvak v poletih. Tedaj je skočil dobra dva metra manj od takratnega svetovnega rekorda, s tem skokom pa me je tako navdušil, da sem postal dobesedno obseden s pregledovanjem posnetkov.
Sčasoma sem pričel preverjati pri starših, če je možnost, da bi me peljala na trening, po kakšnem letu prepričevanja pa sta popustila in tako sem v bližini Maribora opravil s prvimi skoki.«
Skupni treningi so nekaj posebnega
Kot otroka ga je navdušil Robert Kranjec, zdaj ga Halvor Egner Granerud, v slovenski reprezentanci pa predvsem Domen Prevc in pa tudi Anže Lanišek. Uspehi najboljših slovenskih skakalk in skakalcev so navdih tudi za mlajše skakalce.
»Že sami uspehi naših najboljših skakalk in skakalcev so velika motivacija, še večji motiv pa predstavljajo skupni treningi, na katerih jih lahko opazujemo.
Ko jih gledaš v živo in vidiš, kako pri njih vse izgleda popolno, dobiš veliko željo in dodaten zagon, da bi tudi sam nekoč skakal tako kot oni,« pravi o svojih vzornikih.
Prve skoke je opravil v Športnem društvu Jablance, blizu Dupleka, pred petimi leti, ko je prešel na 40- in 50-metrske skakalnice, pa se je pridružil Smučarskoskalnemu klubu Velenje. Član le-tega je še danes, čeprav se šola na kranjski gimnaziji, ki je drugi dom številnim skakalcem:
»Pouk je prilagojen vsem skakalcem. Člani reprezentanc imamo status športnika, zato se nam prilagajajo tudi profesorji, ki nam ob izostanku zaradi tekmovanj posredujejo zapiske.
Tako se ni potrebno zanašati na zapiske sošolcev. Na voljo imam tudi individualne učne ure pri profesorjih, takšen program pa se mi zdi vrhunski za vse športnike.«
Vrhunec na olimpijskem festivalu evropske mladine
Luka je od februarja državni podprvak v kategoriji mlajših mladincev, v letošnji sezoni pa je nastopal tudi v alpski ligi, v katerem kot najboljša rezultata beleži četrto in šesto mesto. Gre za tekmovanje, ki je dobra priprava za nastope na članski ravni.
Vrhunec letošnje zime pa je bil za našega sogovornika brez dvoma januarski Olimpijski festival evropske mladine. V Planici je na tekmi posameznikov zasedel peto mesto, s Tinkaro Komar, Niko Prevc in Nikom Heberlejem pa je bil najboljši v mešani ekipni tekmi.
»Občutki so bili vrhunski, saj je šlo za tekmovanje, ki poteka vsaki dve leti. Posameznik lahko na tem tekmovanju nastopi samo enkrat v življenju, saj je omejeno glede na letnike.
Nekaj posebnega je osvojiti medaljo na takšnem tekmovanju, to je bilo potrdilo, da sem na pravi poti, in vračilo za vloženi trud,« je priznal skakalec iz Gornjih Slavečev, kjer so mu po uspehu pripravili tudi nočni sprejem.
Kot je priznal, je bil nad tem zelo presenečen, saj še uro ali dve ni dojel, kaj se dogaja. Bilo je čarobno, saj je o tem sanjal kot otrok, nekaj posebnega pa je bilo, da je bilo toliko ljudi veselih za njegov uspeh:
»Ta rezultat je odskočna deska in dodatna motivacija za naprej, saj želim v svoji karieri spisati še več takšnih trenutkov, kot je bil ta.«
Na domači skakalnici še ni nastopil
Ker so zime v zadnjih letih dokaj blage s snegom, ni dočakal priložnosti, da bi se preizkusil tudi na praktično domači skakalnici v Pertoči, kjer smo pred leti spremljali pravi praznik prekmurskih skokov.
»Če se ne motim, se je v Pertoči nazadnje skakalo leta 2013, ko pa sem šele pričel skakati na manjših skakalnicah. Žal v Pertoči še nisem skakal, bi pa z veseljem.
Kot ste dejali tudi sami, so skoki bolj značilni za zahodni del Slovenije, skoki pri nas v Prekmurju pa so bili določen fenomen, dogodek v Pertoči je bil vedno nekaj čarobnega in edinstvenega,« priznava Luka.
Zanimiv je podatek, da je leta januarja 2013, ko so v Pertoči izpeljali zadnjo tekmo, rekord naprave postavil aktualni svetovni prvak iz Planice Timi Zajc. Takrat šele 12-letni skakalec je rekord izboljšal za meter in pol, pristal je pri 33,5 metra.
Planiška velikanka ima poseben čar
Na planiški velikanki, ki bo znova oživela že v sredo, se zaradi starostne omejitve še ni preizkusil, kljub temu pa ima meka smučarskih poletov tudi pri njem posebno mesto:
»Zagotovo je to nekaj posebnega, saj lahko na velikanki v Planici skačeš samo na uradnih treningih pred tekmo. Prvič lahko skočiš star 18 let, v eni sezoni pa lahko na takšni napravi opraviš kakšnih pet poskusov.
Poleti so morda nevarnejši, nas pa to morda še bolj privablja. Pri vsakem skoku je prisotnega nekaj strahospoštovanja, morda bolj takrat, ko sem prvič na kakšni skakalnici. So pa tudi moji skoki zdaj že tako avtomatizirani, da to med samim treningom ni več tako opazno.«
Doslej je mu je največ težav povzročala srednja skakalnica v Oberstdorfu, saj je nalet strm, odskočna miza pa zelo dolga, zato ne uspe vselej najti pravega težišča.
Čeprav je precej podobna glede na strmino naleta, pa je, kot pravi, precej bolj domač na 90-metrski napravi v Planici. Nenazadnje je to dokazal že na Olimpijskem festivalu evropske mladine.
Sanja o olimpijski kolajni in svetovnem rekordu
Za konec pogovora smo mladega skakalnega upa z Goričkega povprašali še o načrtih in željah za prihodnost. Razkril je, da meri visoko:
»V bližnji prihodnosti bi se rad čim prej prebil na najvišjo raven, v svetovno pokal, nato pa se postopoma želim prebiti v vrh svetovnega pokala, med najboljšo deseterico.
Največji cilj je olimpijska medalja, že kot otrok pa sem sanjal o tem, da bi dosegel svetovni rekord,« je za bralce Sobotainfo še dejal Luka Filip.
Ga bomo, tako kot Anže Laniška, Timija Zajca, Domna Prevca in druge slovenske ase, že kmalu spremljali tudi v Planici?
