Connor McConnell, prvi adut Sobočanov, pred tekmo z ACH-jem: Sezono želimo zaključiti z medaljo

Čeprav je ob nizu porazov sredi rednega dela sezone le malokdo verjel, da se lahko soboški odbojkarji prebijejo v polfinale državnega prvenstva, je zasedbi Panvite Pomgrad uspelo.

Zasedba Panvite Pomgrad je v zanimivem, a izjemno napornem četrtfinalu ugnala Salonit Anhovo, v polfinalu pa je tekmec najtrofejnejši slovenski klub ACH Volley. Ljubljančani so pred dnevi dobili prvo, jutri je na sporedu še druga tekma, morda že odločilna.

Če bodo sedemnajstkratni državni prvaki slavili tudi v Murski Soboti, se bodo uvrstili v veliki finale, ob (senzacionalni) zmagi Sobočanov bi prestolnica gostila še tretjo tekmo. 

Ni dvoma, da je ACH izraziti favorit, a se tudi v prekmurskem taboru ne predajajo. Connor McConnell, prvi adut čete Dejana Fujsa, za Sobotainfo poudarja, da je ekipa v polfinalu neobremenjena:

»Naš osrednji cilj je bil, da se prebijemo v četrtfinale in ga dobimo. Zdaj ko nam je to uspelo in smo napredovali v polfinale, čutimo, da nas nič ne more ustaviti. Nič nimamo za izgubiti, dali bomo vse od sebe, sezono pa želimo zaključiti z medaljo.«

Veliko se je naučil od Gjorgieva in Ikhbayjrija 

»ACH Volley je najboljša ekipa v ligi. Igrati proti njim v polfinalu je hkrati dobro, a tudi slabo, saj so najboljše moštvo prvenstva. Je pa to dobra priprava za tisto, kar še sledi. 

Menim, da po polfinalu ne bomo igrali z ekipo, ki je boljša od ACH-ja. Če bomo pokazali, da lahko enakovredno igramo proti Ljubljančanom, lahko igramo proti komurkoli,« je optimističen Kanadčan.

Korektor soboškega moštva se bo jutri znova zoperstavil najboljši ekipi prvenstva, v kateri blesti izkušeni Makedonec Nikola Gjorgiev. Zanj pravi, da je ob Ahmedu Ikhbayriju, članu Maribora, najboljši odbojkar, proti kateremu je igral v svojem življenju.

V prvi profesionalni karieri - pred poletno selitvijo v Mursko Soboto je v domovini igral v študentski ligi - se je od omenjenega dvojca veliko naučil tako na medsebojnih tekmah kot z analizo dvobojev.

Kot pravi, rad igra proti tako kakovostnim posameznikom, saj ga prisilijo v to, da je še boljši. Poudarja, da je za razvoj celotnega moštva dobro, če lahko čimvečkrat igra proti ekipam, kot sta ACH Volley in Maribor:

»Proti ACH Volleyju smo že odigrali nekaj dobrih tekem, predvsem v domači dvorani. V sredo znova igramo doma, zato upamo, da bomo pokazali še boljšo predstavo.«

Osredotočen na zaključek letošnje sezone

»Nisem še prepričan, kje bom v naslednji sezoni, morda ostanem tukaj, morda ne. Za zdaj je to še nekje v prihodnosti, osredotočam se na zaključek letošnje sezone. 

Želim si, da prvenstvo zaključimo uspešno, sam pa hočem pustiti pečat v klubu,« sporoča pristašem kluba, ki jih jutri, ob 18. uri, vabi v dvorano Osnovne šole Murska Sobota I.

Sobočani v dvoboju s favoriziranimi Ljubljančani napadajo ponovitev dosežka iz sezon 1994/95 in 2013/14, ko so postali državni podprvaki, še štirikrat pa so osvojili bronasto medaljo, nazadnje pred šestimi leti. 

V rednem delu sezone so nekaj krogov preživeli tudi na šestem mestu lestvice, znova pa je steklo v zaključnih krogih. Samozavest so okrepili z nekaj pomembnimi zmagami in pogumno vstopili v izločilne boje.

Z dosedanjim potekom sezone je zadovoljen tudi naš sogovornik. Triindvajsetletni odbojkar je zadovoljen, da je za krstno izkušnjo z evropsko odbojko izbral prav deželo aktualnih evropskih podprvakov:

»Dobro je, za zdaj sem res zadovoljen z letošnjo izkušnjo. V Kanadi pet let igraš študentsko odbojko in če želiš igrati tudi zatem, moraš v Evropo, saj pri nas ni profesionalne lige. Odločil sem se za selitev v Evropo in te odločitve ne obžalujem, izkušnja je zelo dobra.«

O Sloveniji se je pozanimal pri soigralcu Slovencu 

»Prihod sem je bil odlična odločitev. Klub je idealen za prvo ali drugo sezono v Evropi, ko se še učiš in spoznavaš evropsko odbojko. Drugačen pritisk je, ko igra za denar in nisi več v študentski ligi. Slovenska liga je odlična za ta korak, prve štiri ekipe so zelo dobre in izjemno tekmovalne. 

Ta sezona mi je dala podlago, kaj lahko pričakujem v Evropi, če želim tukaj nadaljevati, kaj moram početi, da telo obdržim zdravo in se mentalno pripravim na tekmi. Trener Fujs želi vsakič več od nas, to pa mi bo v prihodnosti v veliko pomoč,« pravi Connor.

Zdaj je slovensko odbojko že dodobra spoznal, poleti, pred prihodom v Mursko Soboto, pa o Sloveniji ni vedel kaj prida veliko. Največ informacij je dobil od Ljubljančana Erika Kodriča, soiigralca v ekipi univerze New Brunswick:

»O Sloveniji nisem vedel kaj dosti, mi je pa veliko povedal soigralec v univerzitetni ekipi Erik Kodrič, ki študira v Kanadi. Vse, kar sem vedel o slovenski odbojkarski ligi, mi je povedal on. 

Nato sem bil v stikih s trenerjem Dejanom Fujsom, opravil sem še nekaj raziskovanja na spletu, pred tem pa sploh nisem vedel, kakšna je liga.«

Peti po točkah

»Moji cilji v karieri? Želim biti karseda najboljši odbojkar, z vsakim naslednjim letom želim biti boljši kot v prejšni sezoni in se gnati naprej. 

Upam, da bom čez pet let igral v kateri od močnejših lig, v Franciji ali Nemčiji. Videli bomo, kam me bo popeljala kariera,« se nasmejani Kanadčan ozre v prihodnost.

S prvo sezono je lahko zadovoljen. S 4,21 točke na niz je peti najboljši posameznik slovenskega prvenstva, glede na absolutno število doseženih točk pa sta pred njim zgolj Matic Vrtovec in že omenjeni Ahmed Ikhbayri.

Connor dodaja, da je ta statistika dobra motivacija za prihajajočo sezono, v kateri želi biti še boljši kot letos:

»Slovenska liga je zame nekaj novega, čutil sem, da se moram dokazati. Pripeljali so me, da pomagam klubu, zato sem moral dati vse od sebe in skušal ekipo spraviti čimvišje na lestvici. 

Če bom tudi v prihodnji sezoni igral v Sloveniji, je to dobra motivacija, da bom v naslednji sezoni še boljši. Če sem letos peti, želim biti v naslednji sezoni še višji in biti vse boljši.«

Všeč mu je vreme

»Živim v središču mesta, lepo je, rad imam Mursko Soboto. V primerjavi z mojim rojstnim mestom je majhno, sem pa vesel zaradi vremena. Lepo je, ker ni veliko snega,« pravi najboljši posameznik soboške ekipe.

Vajen snega razkrije, da je v rodnem New Brunswicku trenutno metrska snežna odeja, v Murski Soboti pa se lahko v istem času sprehaja v majici kratkih rokavov. Nad vremenom se ne pritožuje, dodaja.

V Prekmurju in Sloveniji se dobro počuti, tudi v ekipi pa vlada dobro vzdušje. Čeprav je ob Branislavu Radoviću - Srb je v preteklosti igral še za Hoče - edini tujec, z vključitvijo v moštvo ni bilo težav:

»Rad imam ekipo, fantje so zares odprti, hitro so me sprejeli. Na treningih mi pomagajo s prevodom navodil trenerja, vedno poskrbijo, da razumem njegove besede. Treningi so dobri, ekipa je tekmovalna, kar je dobro za nas, fantje pa so odlični.«

Osvojil prve izraze slovenščine 

»Kar se tiče slovenščine, razumem zelo malo, zgolj osnove. Drugače je glede odbojkarskega žargona, razumem že večino navodil trenerja. 

Drugače je, če grem v mesto, takrat pa nimam pojma, kaj govorijo. Soigralci so mi pojasnili, da se tudi prekmurščina močno razlikuje od knjižne slovenščine,« razkriva McConnell.

Čeprav je za Sobočani naporna sezona, je tudi Kanadčan našel nekaj časa za raziskovanje naše države. Že poleti je v Ljubljani obiskal že omenjenega Erika Kodriča, v času decembrskega premora se je odpravil tudi na Madžarsko:

»Prekmurje sem dobro raziskal, ljudje pa so izjemno prijetni. Obiskal sem tudi Maribor in Ljubljano, kjer sem poleti obiskal nekdanjega soigralca Erika. Z njim sva obiskala še nekaj destinacij. 

S soigralcem Branislavom Radovićem sva v času božičnih praznikov obiskala Budimpešto. Lepo je, da sem imel nekaj časa tudi za potovanje in raziskovanje države.«

Za konec še enkrat poudaril, da želi medaljo

»Kot športnik si vselej poškodovan, ko pa te nekaj zaustavi, je slabo. Na srečo sem bil odsoten zgolj dve, tri tekme. Vesel sem, da sem hitro odpravil težave s poškodbo in sem se lahko vrnil na igrišče. 

Počutim se dobro, pomembno pa je, da sem zdrav za najpomembnejši del sezone. Cilj je bil, da bodo naša telesa pripravljena, ko pridemo do izločilnih tekem. To je za zelo pomembno,« Connor odgovarja na vprašanje o poškodbi, ki ga je zaustavila sredi sezone, ekipa pa je v tem času doživela nekaj porazov.

Zdaj, v najpomembnejše delu sezone, je zdrav in dobro pripravljen. To velja za celotno moštvo, poudari, in izpostavi drugo in tretjo četrtfinalno tekmo s Salonitom, ki so ju Sobočani odigrali v manj kot 24 urah:

»Tekme proti Salonitu so pokazale, kaj zmoremo, ko nas stisnejo ob zid. Nismo se predali in ustavili, borili smo se, uspeli in napredovali v polfinale. 

Izjemni občutki so, ko si že na tleh, a se boriš in na koncu iztržiš zmago. Zdaj si želim še dlje. Cilj je, da Slovenijo po koncu sezone zapustim z medaljo okoli vratu.«

Bo Kanadčanu in soigralcem uspelo? Tudi če bo ACH jutri boljši, v igri ostaja še bron ter poraženec iz tekme Kamničanov in Mariborčanov.