Čeferin: »Pred približno pol leta sem se odločil, da ne bom več kandidiral.«

Predsednik Evropske nogometne zveze Uefe Aleksander Čeferin je po kongresu v Parizu, na katerem so potrdili spremembo statuta glede podaljšanja predsedniškega mandata, kar bi mu potencialno dovolilo novo kandidaturo na kongresu 2027, razkril, da čez tri leta ne bo več kandidiral za prvega moža evropske zveze

Kot je pojasnil Čeferin na novinarski konferenci po kongresu, se je za to, da ne bo več kandidiral, odločil že pred približno pol leta.

»Uefa je, kot sem prebral, razdeljena tako, da se je ne da več popraviti. Upam, da so ti, ki so to trdili, vsaj malce osramočeni. Kar zadeva pa kandidaturo. Utrujen sem po pandemiji koronavirusa, po dveh vojnah z nesmiselno superligo. Srečnega in ponosnega pa me dela to, da sem kapitan ladje, ki dobro pluje v viharjih. To bomo nadaljevali v naslednjih treh letih. Ponosen sem, da je nogometna skupnost enotna kot še nikoli,« je povedal Čeferin.

Dodal je, da je v nogometu srečal veliko izjemnih ljudi in jih še bo. 

»Verjemite, da večina ljudi v nogometu ni takšnih kot nekateri klovni,« je nadaljeval svoj krajši govor v uvodu novinarske konference.

»Pred približno pol leta sem se odločil, da ne bom več kandidiral. Razlog je ta, da vsake toliko vsaka organizacija rabi svežo kri, v glavnem pa je bil razlog ta, da sem bil oddaljen od družine zadnjih sedem let in bom še tri. Družina je za to vedela prva, potem sem povedal le nekaj prijateljem in kolegom,« je dejal Čeferin.

Poudaril je, da »napačnega poročanja« o njegovih namerah v prihodnosti namenoma ni želel razkriti iz dveh razlogov.

»Najprej sem hotel videti prave obraze nekaterih in sem jih videl. Dobre in slabe. Potem pa nisem hotel vplivati na kongres in glasovanje. Želel sem, da se delegati odločijo ne vedoč, kakšna bo moja odločitev,« je pojasnil še pred vprašanjem, ali je bilo to skrivanje odločitve do kongresa zgolj preverjanje podpore, na kar je generalni sekretar Teodor Teodoridis dejal, da je glasovanje demokratično in lahko vsakdo glasuje po svoji vesti.

Se je pa Čeferin ozrl še na sicer neimenovanega človeka, a povsem očitnega. Hrvata Zvonimirja Bobana, ki je pred dnevi zapustil Uefo po javnem pismu, v katerem je kritiziral Čeferina, češ da je z glasovanjem o amandmaju o podaljšanju predsedniškega mandata poteptal lastne reforme o omejitvah mandatov.

»To je bilo patetično jokanje glede moralnosti. On je bil ena redkih oseb, ki je vedela, da ne bom več kandidiral. Takoj ko je izvedel, da bom to razkril po kongresu, je šel v javnost z narcisističnim pismom. Vedel je, da po kongresu njegovo tarnanje ne bo imelo nobenega pomena. Pomislite, čigave so tu osebne ambicije in čigava moralnost,« je še dejal Čeferin, ki je zaključil, da se sam lahko pogleda v ogledalo ter da ima lepo življenje tako v nogometu kot zunaj njega.

Čeferin je za svoj prvi mandat bil izvoljen leta 2019, za drugega pa 2023

Čeferin je na čelo Uefe prišel leta 2016, ko je v nepolnem mandatu zamenjal Michela Platinija, za svoj prvi poln mandat je bil izvoljen leta 2019, za drugega pa 2023.

V zdajšnjem mandatu so 56-letnega slovenskega odvetnika doletele določene kritike, češ da s spremembo statuta tepta lastno reformo o omejitvi predsedniške funkcije na 12 let oziroma na tri mandate. 

A na zvezi so že pred kongresom pojasnili, da ne gre za vsebinske spremembe statuta, saj da so že obstoječi predpisi omogočali Čeferinu vnovično kandidaturo za predsednika leta 2027. Vendar se je Slovenec odločil, da bo mandat 2023 - 2027 njegov zadnji.

»Spoštujemo njegovo odločitev. Škoda za Uefo in za nogomet, da se je odločil tako, ravno ko je Uefa postala enotna, dovolj močna in stabilna nasproti tistim deležnikom, ki poskušajo uveljavljati svoje interese. Mislim, da bo kdo drug težko dosegel tako stopnjo enotnosti,« je za Večer dejal predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović.

Čeferin se je odzval tudi na to, da so članice Evropske unije podpisale skupno izjavo o zaščiti evropskega (Uefinega) modela nogometa ter na čelu s Francijo napovedale nekakšen pravni boj, s katerem bi preprečili obstoj superlige. 

Izjema je bila španska vlada, ki te izjave ni podpisala. Glavna zagovornika in edina, ki (javno) vztrajata pri projektu superlige, sta prav španska velikana Real Madrid in Barcelona.

»Vesel sem, da je 26 držav podpisalo izjavo in da želijo zaščititi nogometno piramido, nogomet tak, kot je. Če pa ena država ne podpiše, na to nimam komentarja,« je zaključil Slovenec.