V zdravniških krogih poteka razprava o uvedbi splošnega obveznega cepljenja proti novemu koronavirusu v Sloveniji. Za koga bi ga prvo uvedli in kakšne so napovedi pristojnih?
Cepljenje je ključno v boju z epidemijo covida-19, so poudarili na novinarski konferenci Slovenske medicinske akademije. Spregovorili so o strokovnih, etičnih in pravnih vidikih preventivnih ukrepov v boju z epidemijo.
Ob tako velikem številu cepljenih po svetu smo lahko že zelo prepričani o varnosti cepiv, je poudarila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Za izboljšanje precepljenosti v Sloveniji, kjer cepljenje napreduje počasneje kot v drugih evropskih državah, imajo po njenih besedah ogromno vlogo mediji, pri čemer gre za spodbujanje cepljenja, pa tudi informiranje o cepljenju, saj bo informirana oseba težje verjela vsem proticepilnim idejam.
Pomembno je tudi šolstvo, ki sicer običajno deluje na dolgi rok, in bi moralo te vsebine ta hip nujno obravnavati na vseh ravneh izobraževanja, je dejala Beovićeva in dodala, da je pomembno tudi, da je cepljenje enostavno dostopno.
Nas čaka uvedba obveznega cepljenja za starejše od 50 let?
Za zaposlene, ki so poklicno v stiku z ranljivimi skupinami prebivalstva, v zdravstvu, socialnem varstvu, tudi šolstvu, bi po njenih besedah moralo biti cepljenje obvezno. Ne iz naslova zakonodaje, ampak iz ocene tveganja na delovnem mestu, je pojasnila. Tudi cepljen zdravstveni delavec sicer lahko okuži bolnika, a je pri necepljenem zdravstvenem delavcu ta verjetnost nekajkrat večja. Zato morajo zdravstveni delavci in organizacije skrbeti za to, da storijo vse, da je delovno okolje varno.
Po besedah Beovićeve v zdravniških krogih poteka tudi razprava, ali bi bilo glede na kritičnost situacije vendarle pametno predlagati, da se uvede splošno obvezno cepljenje proti covidu-19, in sicer za rizično skupino starejših od 50 let. Pri tem je Beovićeva pojasnila, da v Sloveniji že poznamo obvezno cepljenje za otroke za določene bolezni in da je tudi ustavno sodišče, ko je o tem presojalo, menilo, da ima država dolžnost, da zaščiti državljane pred tveganji, ki jih predstavljajo določene infekcijske bolezni.
O uvedbi testiranja za cepljenje ne razmišljajo
Uvedba testiranja za cepljene po njenih besedah trenutno ni potrebna, glede poživitvenega odmerka za že cepljenje pa po njenih besedah razprava znotraj posvetovalne skupine za cepljenje še poteka, je Beovićeva povedala pred sestankom. Po sestanku pa je v izjavi za medije povedala, da bo končna odločitev zapisana v zapisniku sestanka, ki bo po njenih besedah pripravljen do petka.
Končna priporočila naj bi bila sicer podobna kot v sosednjih državah. Beovićeva je povedala, da bodo tretji odmerek najverjetneje priporočili starejšim v določenih starostih skupinah, nato pa kroničnim bolnikom. Sledila bi splošna populacija, kjer pa se skupina še ni povsem uskladila, če bo tretji odmerek priporočila.
»Najbrž bi bilo v luči tega, kar se dogaja, težko dobesedno prepovedati cepljenje nekomu, ki razmišlja o tretjem odmerku,« je pojasnila Beovićeva. Posvetovalna skupina bo določila tudi časovni okvir, v katerem bodo priporočali cepljenje s tretjim odmerkom.
»Kako se lahko širi toliko lažnih novic?«
Predsednik Slovenske medicinske akademije Pavel Poredoš je poudaril, da stroka lahko gasi le požar, pomaga tistim, ki hudo zbolijo. Nadaljnja usoda epidemije pa je odvisna od vsakega posameznika. V rokah imamo učinkovita orodja, da zajezimo epidemijo, je dejal Poredoš in dodal, da lahko s cepljenjem preprečimo številne smrti.
»Ne morem razumeti, kako se lahko širi toliko lažnih novic, ob tem, da so strokovna sporočila in ugotovitve raznih raziskav jasna,« je dejal Poredoš.
Po njegovem mnenju bi morda morali tudi predstavniki stroke bolj odločno nastopiti proti takšnim lažnim sporočilom. Medijski prostor pa bi moral paziti na sporočila, ki jih pošilja v eter, saj se zdi, da je v nekaterih medijih veliko dvomov, veliko negativnih sporočil o sami epidemiji in cepljenju.
Vsak od nas bo prišel v stik z eno obliko virusa
Po besedah predstojnika katedre za mikrobiologijo in imunologijo ter rednega profesorja na ljubljanski medicinski fakulteti Alojza Ihana smo trenutno v fazi epidemije, ko lahko rečemo, da se epidemija bliža koncu v smislu, da bomo v prihajajoči zimi kot populacija vzpostavili nov odnos z novim virusom.
Ker je trenutno v porastu hitro nalezljiva različica koronavirusa, t. i. različica delta, bomo vsi, ne glede na odstotek precepljenosti prebivalstva, prišli v stik z eno obliko virusa. Bolj varno pa je, če v stik z virusom pridemo preko cepiva, saj na ta način v telesu nastanejo protitelesa, s čimer telo vzpostavi imunski sistem, posledično pa je ob okužbi potek bolezni blažji. »Cepljen človek je epidemiološko bolj varen,« je poudaril Ihan.
»Vsak dan znova dokazuje, da cepljenje varuje. Necepljenost pa najbolj ogroža necepljene, ki jih je največ med hospitaliziranimi s hudim potekom bolezni,« opozarja tudi komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko. »Namesto nasprotovanj, spletnih prepirov, groženj, sovražnosti potrebujemo enovit skupen nastop,« je komisija zapisala v mnenju, ki ga je prebral predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina.
Zmanjšana dostopnost bolnišnične oskrbe za druge bolnike
Komadina je opozoril tudi, da se ob velikem prilivu bolnikov zaradi covida-19 v bolnišnice zmanjšuje dostopnost za bolnike z drugimi boleznimi. Tako po njegovih besedah kolegi nekaterih kirurških strok beležijo večji priliv bolnikov z novo odkritimi karcinomskimi boleznimi z metastazami kot pred epidemijo. Pod rastočimi pritiski pa je tudi zdravstveno osebje.
Temeljno pravno vprašanje, ki se zastavlja z epidemijo, pa je bo besedah pravnika, zaslužnega profesorja ljubljanske in mariborske pravne fakultete Janeza Kranjca, kako najti »pravno korektno možnost omejevanja tistih dejavnosti, ki pomenijo temeljno tveganje za širjenje oziroma poglabljanje bolezni«. Pri tem gre za tehtanje med posameznimi temeljnimi človekovimi pravicami in ugotovitvami stroke, ki terjajo določena ravnanja, ki po svoji vsebini pomenijo omejevanje teh pravic, je pojasnil Kranjc.
Razveljavitev oziroma omejitev teh pravic pa lahko nastopi začasno, in sicer ko to zahtevajo pravice drugih oziroma ko po besedah Kranjca to zahteva interes skupnosti. »Ko govorimo o pandemiji, pa lahko rečemo, da je interes celotne skupnosti, da se najde pot, ki bo te glavne posledice epidemije zmanjšala oziroma preprečila.« Slovenska ustava takšno omejevanje pravic tudi dopušča, in sicer v primeru izrednih razmer in skladno z zakonom.
