V gostinsko-turistični panogi številne težave, sezona pa že v polnem zamahu. Primanjkuje tudi do 10.000 osebja, zanimanja za tovrstno delo ni. Kaj je razlog za to in kakšne so možne rešitve?
Številni gostinci se že nekaj časa srečujejo z različnimi težavami. Od polletnega zaprtja med epidemijo pa vse do višjih stroškov, pomanjkanja kadra, preobremenjenosti delavcev. Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije smo povprašali, kakšno je trenutno stanje v gostinstvu in turizmu, ter kakšne težave se pojavljajo.
V turizmu in gostinstvu primanjkuje okrog 10.000 osebja
Kot nam razloži predsednik Upravnega odbora sekcije za gostinstvo in turizem Blaž Cvar, je v panogi gostinstva in turizma trenutno velik primanjkljaj kadra, pojavljajo se številne težave, ki jih na kratki rok ni mogoče rešiti, epidemija pa jih je zgolj poglobila.
»Ta covid kriza v zadnjih dveh letih je samo poglobila slabo situacijo na področju kadrov v panogi turizma in gostinstva.
Po naših ocenah se v tem trenutku išče nekje šest do sedem tisoč ljudi. Tukaj so še po tem tisti, ki iščejo zaposlitev brez pomoči zavoda, torej se lahko številka nujno potrebnega kadra v tej panogi giblje tudi pri 10.000 ali več. Kar pomeni, da imamo okrog 25 odstotkov primanjkljaja kadrov,« pojasni Cvar.
Epidemija pustila vidne posledice
Epidemija je torej v tej panogi pustila vidne posledice. Ko so se bili lokali in turistične nastanitve primorani zapreti za skoraj eno leto, so se namreč številni zaposleni v tej panogi odločili, da si poiščejo drugo zaposlitev ter, da se preusmerijo v druge panoge.
Veliko gostincev je tako čez noč ostalo brez delavcev. Nekateri lokali pa si na primer od zaprtja sploh niso opomogli.
»Problem je nastal, ker smo pač ob teh odlokih, ki so nas za devet mesecev ali več prisilili zapreti svoje obrate, začeli iskati rešitve in druge možnosti. Zaposleni so prav tako prejemali nadomestila plač,« razloži Cvar
Ker ni bilo jasno, kdaj bodo gostinski in turistični obrati ponovno odprli svoja vrata, je v celotni državi vladala negotovost. Gostinci niso vedeli kaj narediti, nastalo je ogromno stroškov, pomanjkanja. Delavci pa brez dela in prihodka tudi niso mogli biti.
»In ravno ta negotovost, slaba situacija v panogi je seveda marsikoga prisilila, da si začne iskati boljše pogoje oziroma delo v drugih panogah. Kar pa je privedlo do tega, da smo nekaj tisoč zaposlenih izgubili na ta račun,« še doda.
Zakaj zanimanja za delo v tej panogi skorajda ni?
Kot se že nekaj časa pritožujejo številni gostinci, zanimanja za delo v gostinstvu in turizmu praktično ni, oziroma je čedalje manj takšnih, ki bi to delo opravljali z veseljem.
Številni tako neprestano pogledujejo za novimi delavci, tako za redno zaposlitev kot tudi študentsko delo, a kandidatov ni. Kaj je razlog za to?
Kot pojasni Cvar, se je v družbi pojavil negativen pridih glede gostinstva in turizma. Skorajda nobeden več tega dela ne ceni, vsi so mnenja, da so v tej panogi slabi pogoji dela.
»Na splošno ustvarjamo neko negativno sliko glede gostinstva in turizma, ki pa ni realna. Vedno se namreč pojavljajo določeni negativni primeri, ko so delavci preobremenjeni in neprimerno plačani. Ampak se mi zdi, da za večino delodajalcev tega v tej panogi ni moč trditi. Menim, da so pogoji dela vseeno dobri.«
»Vsaka panoga ima sicer negativne in pozitivne lastnosti. Menim pa, da se te negativne lastnosti v gostinstvu še posebej izpostavljajo in potem zasenčijo tisto, kar je resnica in tisto, kar je dobrega,« še doda.
»Kar nekaj delovne sile se še vedno ne zaveda, da je to lep in dinamičen poklic«
V družbi se večkrat izpostavlja težava, da je treba v gostinstvu in turizmu delati tudi popoldan, za vikende in praznike. Da se dela tudi takrat, ko so vsi ostali prosti in doma, da so delavci slabo plačani ter, da morajo natakarji, kuharji, turistični delavci ustreči vsem gostom, kar pogosto ni lahko. So pa vseeno tudi v tem poklicu številne prednosti.
»Kar nekaj delovne sile v tej panogi se še vedno ne zaveda, da je to lep poklic. Zato si želimo delati na tem, da se postavi čim bolj v ozadje te negativne zgodbe, in se predstavi delo v turizmu in gostinstvu kot poklic, ki je lep in dinamičen,« poudari Blaž Cvar.
Ravno iz navedenih razlogov je morda tudi med mladimi manj zanimanja za tovrsten poklic. Vpisi v gostinske šole so zelo slabi, tudi študentov za poletno delo v lokalih, turizmu ni mogoče dobiti. Mladi se že vnaprej odločijo, da ta poklic ni dober in se raje preusmerijo v druge panoge.
»Odstotek študentov, ki bi želeli opravljati to delo se je precej zmanjšal. Obstajajo različni razlogi za to. Študenti morda niso več pripravljeni toliko delati ali pa so se zaradi epidemije odločili za druge panoge. Pa tudi pričakovanja glede višine plačila so morda nad zmožnostmi neke panoge,« še razloži Cvar.
Pomanjkanje delavcev bo vplivalo tudi na poletno sezono, ki pa je že v polnem zamahu
Poletje se je že dodobra začelo, vročina in dolgi dnevi marsikoga premamijo za kratek oddih ali pa uživanje na sočnih terasah lokalov. Sezona je tako že v polnem zamahu, turistični in gostinski obrati so dobro obiskani, kadra pa ni. Kako gostinci rešujejo te težave?
»Na polno smo že zakorakali v sezono, junij je tukaj. Nemogoče bo pokrpati vse luknje in ta primanjkljaj, ki ga imamo s kadrom. Potrebno se bo prilagajati okoliščinam na različne načine. Nekatere restavracije so na primer prilagodile delovni čas, tudi kakšen dan celo ne poslujejo, da lahko z obstoječimi kadri sploh delajo.
Potem tudi ponudba, bo morda to leto malce okrnjena. Ne želim seveda ustvarjati neke negativne slike. Poskrbeli bomo, da bomo čim bolj zadovoljili potrebe in pričakovanja gostov, tako v turizmu kot tudi v gostinstvu. Bo pa težje, pomanjkanje se bo poznalo vsekakor,« je jasen Cvar.
Pa možne rešitve?
Predsednika Upravnega odbora sekcije za gostinstvo in turizem smo povprašali tudi o tem, kakšne so možne rešitve glede gostinsko-turistične panoge, torej kako bi se lahko privabilo kader, vzpostavilo več zanimanja za tovrsten poklic in pa tudi rešilo določene obrate.
Kot pojasni Blaž Cvar, že aktivno delajo na tem. »Zavedamo se, da je potrebno v vsaki panogi poskrbeti za čim boljše pogoje dela. Nismo edina panoga, ki išče delavce, pa tudi ne edina, ki ima pogoje dela takšne, da se dela tudi popoldan ter ob vikendih in praznikih.
Želimo si, oziroma je to tudi nuja, če hočemo sploh nadaljevati s to dejavnostjo, da se ustvari čim boljše pogoje dela. V tem trenutku je to sicer težko, ker so ti obstoječi kadri tudi bolj obremenjeni zaradi pomanjkanja, pa tudi bolj nezadovoljni. Ampak to situacijo bo treba čim prej presekati. Ena izmed možnosti je pokrpati luknje tudi z najemanjem tuje delovne sile, čeprav vsi vemo, da je to izhod v sili.
Iščemo rešitve z različnimi institucijami. Naredili bomo vse, da pač čim bolj rešimo to kritično situacijo,« zaključi Cvar.
