Kaj se šteje kot čas Sočnega zahoda in kdaj točno sta dan in noč enako dolga?
Jesensko enakonočje ali ekvinokcij bo v ponedeljek, 22. septembra. Enaka dolžina dneva in noči ali ekviluks pa v četrtek, 25. septembra.
V medijih lahko večkrat zasledimo omenjen 'čas sončnega vzhoda in zahoda'. A kateri čas je tisti pravi, ki se šteje kot čas zahoda Sonca? Kdaj točno sta dan in noč enako dolga?
Albin Gradišnik iz amaterske vremenske postaje na Krčevini pri Vurbergu pove, da z opazovanjem Sonca, vidimo, da Sonce ni točka (pika) na nebu, ampak je disk (okrogla ploskev) s svojim zornim kotom, ki se giblje po nebu z določeno kotno hitrostjo.
Ker mesta, kot so Ptuj, Maribor, Murska Sobota, Ljubljana in Novo mesto, ležijo na podobni zemljepisni širini, Sonce v teh krajih zahaja pod primerljivim poševnim naklonskim kotom, ob vsakodnevno spremenjeni deklinaciji.
Če to vsakodnevno opažanje ns nebu strnemo v enostavno skico, dobimo spodnjo sliko.
Kaj se šteje kot čas Sočnega zahoda?
Na zgornji sliki je prikazano, da Sončev disk potrebuje nekaj časa, da se premakne iz zgornjega položaja – ko se spodnji rob diska dotakne črte matematičnega obzorja – v spodnji položaj, ko celotni zgornji rob preseže to črto. Ta časovni razpon imenujemo trajanje Sončevega zahoda.
Ko v časopisih, na spletnih straneh ali televiziji zasledimo podatek o uri Sončevega zahoda, gre vedno za trenutek, ko je celoten Sončev disk že v spodnjem položaju, torej tik pod matematičnim obzorjem.
Pri Sončevem vzhodu velja obratno – kot čas vzhoda štejemo trenutek, ko je Sončev disk v spodnjem položaju in njegov zgornji rob prvič doseže črto obzorja.
Na kratko povedano: tako pri vzhodu kot pri zahodu Sonca gre za trenutek, ko je kotna višina Sonca približno –0,8 stopinje.
Jesensko enakonočje – začetek jeseni
Jesensko enakonočje, imenovano tudi ekvinokcij, je dan, ko naj bi bila dan in noč enako dolga – po 12 ur. Pa to res drži?
Na dan jesenskega enakonočja se srednje Sonce na nebu nahaja natančno nad ekvatorjem Zemlje, oziroma, srednje Sonce prečka nebesni ekvator iz severa proti jugu.
V tej definiciji opazimo besedno zvezo 'srednje Sonce'. To pomeni, da tu Sonca ne obravnavamo kot disk, ampak kot točko (tisto temno modro piko na sredini rumenega diska iz zgornje slike).
Jesensko enakonočje lahko določimo na dva načina – z natančnimi opazovanji neba ali pa z matematičnimi izračuni.
Ali sta na jesenski ekvinokcij dan in noč res enako dolga?
Pravimo, da sta dan in noč enako dolga, kadar imata vsaka po 12 ur. Vendar to ob jesenskem enakonočju ni povsem res. Leta 2025 bo ekvinokcij nastopil 22. septembra – Sonce bo tistega dne vzšlo ob 6.44 in zašlo ob 18.54. To pomeni, da bo dan dolg 12 ur in deset minut, torej približno deset minut daljši od noči.
Zakaj pride do razlike? Vse je odvisno od tega, ali Sonce obravnavamo kot točko ali kot disk. Če ga vzamemo kot točko, sta dan in noč na ekvinokcij enako dolga. Če pa upoštevamo Sončev disk, se enakomerna dolžina dneva in noči zgodi šele nekaj dni kasneje.
Koliko dni po jesenskem enakonočju sta dan in noč enako dolga?
Na Ptuju bo Sonce na dan jesenskega enakonočja, 22. septembra, potrebovalo nekaj več kot tri minute (natančneje tri minute in šest sekund), da bo celoten disk zašel za matematično obzorje. Če ta čas sedaj trikrat prestavimo, dobimo tistih slabih deset minut, koliko je bil dan predolg ob enakonočju.
To pomeni, da bosta dan in noč enako dolga tri dni po enakonočju – torej v četrtek, 25. septembra. Takrat bo Sonce vzšlo ob 6.48 in zašlo ob 18.48, kar pomeni, da bosta dan in noč oba dolga točno 12 ur.
Temu dnevu pravimo ekviluks. Beseda izhaja iz latinščine: aequus pomeni »enak«, lux pa »svetloba«.
