Vremenoslovci že napovedujejo, kakšna bo letošnja zima. Kaj bodo torej zimski meseci prinesli našim krajem?
Od prave zime smo oddaljeni še kar nekaj tednov, a kljub temu v Evropi, tudi pri nas, vztraja zaskrbljenost zaradi naraščajočih stroškov energije.
Da bi prebivalcem po vsej celini pomagali pri pripravi na prihajajoče mrzle dni, je AccuWeatherjeva ekipa mednarodnih meteorologov pripravila prvo dolgoročno napoved za prihajajočo zimo.
Meteorologi so v veliki zimski napovedi predvideli, da bo na vremenske razmere v Evropi, kot že dve leti poprej, tudi letos najbolj vplivala La Niña. Gre za oceanski in atmosferski pojav, ko se nenavadno nizke temperature oceanov razširijo po ekvatorialnem Pacifiku, kar lahko vpliva tudi na temperature in padavine.
»La Nina naj bi dosegel vrhunec novembra,« je dejal glavni meteorolog Jason Nicholls.
Čeprav se ta pojav pojavlja že tretjo zimo zapored in bi lahko pričakovali podobne vremenske razmere kot prejšnja leta, a to leto vsebuje redek kos sestavljanke, ki ga zadnja leta ni bilo.
»Trojni La Nina se je od začetka beleženja zgodil le trikrat, zadnji na prelomu stoletja,« je pojasnil meteorolog Alan Reppert.
Napoved za naše kraje
Napoved kaže na to, da bodo Južno Evropo in Balkan to zimo pogosto prizadela močna neurja in nevihte. Nevihtno vreme bo zajelo Portugalsko, Španijo, jug Francije, Italijo ter Balkan, kjer naj bi bila dež in veter pogostejša kot v drugih delih Evrope.
To bi lahko pomenilo povečano tveganje za nalive in poplave še posebej v južni Franciji, osrednji Italiji ter na zahodnem Balkanu.
Vremenoslovci opozarjajo, da kljub pogostim padavinam ni pričakovati, da bo prihajajoči vzorec neviht popolnoma izbrisal sušo. »Za obnovitev zalog vode bodo morda potrebna leta padavinsko nadpovprečnih sezon, da se nadomesti trenutna nizka gladina vode,« so zapisali.
Temperature se bodo to zimo po vsej južni Evropi verjetno gibale blizu običajnih do nekoliko nad običajnimi, vendar lahko nestanovitno vreme spremljajo občasna obdobja hladnejšega vremena.
Kako bo drugod po Evropi?
Tudi nad Britanskim otočjem naj bi to zimo prevladovale temperature v običajnih okvirih, s posameznimi mrzlimi obdobji, ki bi lahko trajala tudi več tednov.
V nasprotju s pogostimi nevihtami na jugu celine bo zima v srednji Evropi suha. Najmanj padavin naj bi bilo prav v delih Francije ter Nemčije. Tudi v tem srednji Evropi bodo temperature podobne kot v preteklih letih.
V Skandinaviji ter ob Baltiku pa meteorologi napovedujejo toplejšo zimo od preteklih povprečij. Skandinavci pa lahko največ snega pričakujejo od decembra do februarja.
Kakšna pa bo letošnja smučarska sezona?
Medtem ko se številna smučišča po vsej Evropi pripravljajo na najbolj obremenjeno smučarsko sezono od začetka pandemije koronavirusa, nekateri lastniki smučišč opozarjajo, da bo nekaj vidikov smučarske izkušnje morda letos drugačnih.
Naraščajoči stroški elektrike in plina so prisilili nekatera letovišča, da dvignejo cene že tako dragega športa. Nekatera letovišča so bila v nevarnosti, da se sploh ne bodo ponovno odprla.
Območja, za katera meteorologi pri AccuWeatherju predvidevajo, da bodo imeli to zimo odlične smučarske razmere, so višje ležeča smučišča v južni Evropi.
Dobre razmere za smuko naj bi imeli v smučarskih središčih na Škotskem, južnem Norveškem, v osrednji Španiji ter Italiji. To sezono se pričakujejo slabe razmere za vsa letovišča v severni Angliji in območja v Nemčiji, vključno s severnimi pobočji Alp.
