URADNO: Letalski center Maribor bo kljub finančnim težavam izvajal protitočno obrambo v Prekmurju

Kot smo letos že poročali, se na razpis za izvedbo letalske obrambe pred točo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ni prijavil noben ponudnik.

Neurja v Sloveniji vsako leto prizadenejo tako kmetovalce, ki zaradi uničenih pridelkov navadno potrebujejo pomoč države, kot tudi objekte in infrastrukturo.

Ministrstvo je javno naročilo za izvajanje aktivnosti, potrebnih za izvajanje posipanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije v letu 2023 objavilo 9. marca 2023, do roka pa niso prejeli nobene ponudbe. 

Na letošnji razpis prijave ni oddal niti Darko Kralj, vodja protitočne obrambe v Letalskem centru Maribor, v katerem za protitočno obrambo skrbijo že desetletja.

Razlogov za neprijavo več, med njimi tudi pomanjkanje denarja

Kralj je takrat v pogovoru za Sobotainfo omenil, da sta razloga za to, da se na razpis niso prijavili, dva.

Prvi razlog je, da jih nihče ni obvestil, da je javni razpis zunaj, čeprav pozdravljajo to, da ga je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo že februarja. 

»Drugič pa, nihče ne bere poročil, kjer smo že lansko leto jamrali, da je premalo denarja. Povišali so zadevo za 15 odstotkov, stroški pa so šli v letalstvu gor za 100 in več odstotkov,« je razložil Kralj.

»Bomo tudi letos šli v to v upanju, da se bo v prihodnje vendarle kaj spremenilo«

Danes, ob 14. uri, je na športnem letališču v Skokah potekala novinarska konferenca Letalskega centra Maribor, na kateri so predstavili izkušnje v obrambi pred točo z letali, idejni predlogi za prihodnje sezone in možnosti širitve projekta na druga področja.

Kot so na konferenci pojasnili predstavniki letalskega centra, je država letos za omenjeno dejavnost v razpisu predvidela nekaj več kot 280.000 evrov, kar je okoli 15.000 evrov več kot lani.

Čeprav je bila na drugem razpisu po besedah vodja omenjene dejavnosti Darka Kralja razpisana vrednost višja le za 2000 evrov, pa so se na pobudo lokalnih skupnosti in pritiska javnosti na njihovem območju vseeno odločili za prijavo.

»Stroški so v primerjavi z letom prej višji za 400 odstotkov. Piloti delajo za vedno manjši denar, a ker vlagamo v to dejavnost že 44 let, smo se odločili, da bomo tudi letos šli v to v upanju, da se bo v prihodnje vendarle kaj spremenilo ter da bomo našli sistemsko rešitev,« je dejal Kralj, ki je ob tem prepričan, da so prav oni v Sloveniji edini strokovno usposobljeni za takšno delo.

Kralj je znova poudaril, da je cena obrambe pred točo v primerjavi z enim samim točnim primerom zanemarljiva. Prepričan je, da vsako sezono preprečijo vsaj en oblak in točo.

Zavedajo se, da proti naravi težko dobiš vojno, lahko pa omiliš posledice naravnih ujm, kar po njegovem trenutno počnejo po vsej Evropi, seveda na različne načine.

Glede na pogodbo dobili odobrenih 23 ur letenja

V mariborskem letalskem centru so se odločili, da bodo letos leteli natanko toliko, kolikor jim je ministrstvo namenilo v pogodbi, to pa zadošča za 23 ur, za kolikor imajo trenutno na voljo tudi sredstva za posipavanje.

»Ko bo denarja zmanjkalo, bomo investitorja obvestili, da pač ne moremo več delati,« je dejal Kralj.

Lani so za namene protitočne obrambe skupaj opravili okoli 25 ur letenja, za kar so porabili četrtino denarja več, kot so ga za dejavnost prejeli. Letos si tega zaradi dodatnega povišanja cen ne bodo mogli privoščiti. Najmanj enkrat letos, in sicer prejšnji teden, bi po besedah Kralja že morali v zrak, prepričan je, da v tem primeru ne bi bilo toče, ali pa bi ta bila bistveno manjša.

V upanju na boljše čase so se v klubu razveselili dodatnega letala Cessna 340, saj si, kot je povedal predsednik Filip Tobias, želijo v prihodnje obrambo pred točo opravljati z dvema letaloma, o čemer se pogovarjajo že vsa desetletje.