Umetna inteligenca ni več stvar prihodnosti – v Sloveniji je v takšni ali drugačni obliki že realnost številnih delovnih okolij.
Nedavna raziskava, ki jo je med 634 sodelujočimi za karierno-zaposlitveni portal MojeDelo.com izvedlo podjetje Valicon, je razkrila, da jo na svojem delovnem mestu uporablja kar 68 odstotkov vprašanih.
Med njimi jih 22 odstotkov umetno inteligenco uporablja poskusno, 18 odstotkov redno, 20 odstotkov pa poroča o prvih poskusih njene uporabe.
Le 32 odstotkov anketiranih meni, da umetna inteligenca pri njihovem delu ni prisotna, niti je ne pričakujejo v bližnji prihodnosti.
Vsak peti jo že aktivno vključuje v svoj delovni proces
Tudi pri osebni uporabi so razlike očitne. Kar 43 odstotkov vprašanih umetno inteligenco že vključuje v svoje delo, 20 odstotkov jo uporablja kot reden del delovnih procesov, pri štirih odstotkih pa je umetna inteligenca že nadomestila nekatera opravila. Po drugi strani pa tretjina sodelujočih z umetno inteligenco domnevno sploh še ni imela stika.
Največ osebne uporabe beležijo med pisarniškimi delavci, strokovnjaki in vodstvenimi kadri, kjer skoraj polovica že eksperimentira z AI. Medtem je 26 odstotkov teh zaposlenih še brez izkušenj z njo.
Povsem drugačno sliko dajejo mladi v izobraževalnem procesu – kar polovica že preizkuša možnosti uporabe, 30 odstotkov jo uporablja redno, le 19 odstotkov pa jo popolnoma ignorira.
Brezposelni in operativni delavci je skorajda ne uporabljajo
Razlike v uporabi umetne inteligence so najbolj izrazite med različnimi družbenimi skupinami. Med brezposelnimi umetna inteligenca ne uporablja 61 odstotkov vprašanih, podobno pa velja za 60 odstotkov delavcev s predominantno fizičnim delom, torej operativnih poklicev.
»Na drugi strani šolajoči se in strokovni kadri že aktivno eksperimentirajo in vpeljujejo UI v svoje vsakodnevno delo. Razlike so povezane z dostopom do znanja, digitalno pismenostjo in predvsem pripravljenostjo na spremembe,« je ob predstavitvi rezultatov poudarila Andreja Šobar, vodja marketinga na MojeDelo.com.
Strah pred umetno inteligenco je (za zdaj) omejen
Kljub rastoči prisotnosti umetne inteligence v delovnem vsakdanu večina zaposlenih še ne izraža zaskrbljenosti.
Kar 57 odstotkov sodelujočih pravi, da jih ne skrbi, 28 odstotkov meni, da so strahovi neupravičeni, medtem ko 14 odstotkov kaže določeno mero previdnosti. Le 2 odstotkov vprašanih izražata resno zaskrbljenost.
Največ zadržkov pa najdemo prav med šolarji (18 odstotkov) in brezposelnimi (30 odstotkov). Gre za skupini, ki sta najbolj izpostavljeni negotovosti ob vstopu ali ponovnem vključevanju na trg dela – pogosto z omejenimi izkušnjami ali znanjem o realni uporabi umetne inteligence.
