TURIZEM V POMURJU: Naša ponudba ne zaostaja za konkurenco, a jo ponujamo pod ceno

V turističnih nastanitvenih obratih je bilo v decembru 2019 zabeleženih 110.000 prihodov domačih turistov in 218.000 prihodov tujih turistov. Domači turisti so v tem mesecu ustvarili nekaj več kot 287.000 prenočitev, tuji pa nekaj več kot 510.000 prenočitev, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije.

Tudi v decembru 2019 prevladovali turisti iz Italije

Od tujih turistov so v decembru 2019 v Sloveniji največ prenočitev ustvarili turisti iz Italije, kar 26 odstotkov, sledili so turisti iz Avstrije, Hrvaške, Nemčije in Srbije.

30 odstotkov vseh turističnih prenočitev v zdraviliških občinah

Največ turističnih prenočitev je bilo v decembru 2019 zabeleženih v nastanitvenih obratih v zdraviliških občinah, sledile so gorske občine, občina Ljubljana in obmorske občine

Tudi v decembru 2019 so turisti ustvarili največ prenočitev v hotelih. Hotelom so po številu prenočitev spet sledili zasebne sobe, apartmaji in hiše ter apartmajska naselja.

V Pomurju se mora dvigniti kakovost in cena ponudbe 

Tudi v Pomurju so turisti največ prenočitev ustvarili v zdraviliških občinah. Zasebni ponudniki so z lanskim obiskom več kot zadovoljni. Družina Šavel, ki ima v Moravskih Toplicah več apartmajev, je lani zabeležila za pet odstotkov več nočitev kot leto prej, kljub temu da so cene storitev zvišali za vsaj deset odstotkov.

»Več kot 60 odstotkov je še vedno domačih gostov, drugo pa tuji, ki prihajajo, kot že vsa leta predvsem iz Avstrije, Nemčije in Italije. Lani smo imeli velik porast gostov iz Madžarske, Češke in Hrvaške,« pravi Štefan Šavel in dodaja, da vse več gostov prihaja zaradi pristne izkušnje Pomurja, in ne le zaradi termalne vode.

Vedno bolj priljubljen tudi kulinarični turizem

Vendar pa Pomurje ni samo zdraviliški turizem, čedalje bolj priljubljen je tudi kulinarični turizem. Janko Kodila iz Šunkarne Kodila in idejni vodja kulinarične blagovne znamke Diši po Prekmurju pravi, da so z obiskom v minulem letu izredno zadovoljni. »Rast se odraža pri vseh ponudnikih v regiji in ravno sodelovanje turističnih ponudnikov v Pomurju je prihodnost,« je prepričan Kodila, ki dodaja, da se morata v Pomurju dvigniti kakovost in cena ponudbe.

»Naša ponudba ne zaostaja za konkurenco v ostalem delu Slovenije, tudi za tisto, čez mejo ne, a jo ponujamo pod ceno,« je jasen Kodila, ki dodaja, da je treba na tem področju še veliko narediti. 

Prav tako je mnenja, da mora Pomurje izkoristiti bližino milijonskih mest v okolici, saj njihovi prebivalci mest ob koncih tedna ‘bežijo’ na oddihe oziroma doživetja »in mi smo kot nalašč za to.«

Maribor tržijo drugi

V Mariboru število turistov raste predvsem zato, ker je splošen trend v porastu, opozarja Uroš Mencinger, kulinarični kritik in (so)lastnik podjetja Vivi: »Ker je, torej, več turistov v Sloveniji.« Zelena dežela na sončni strani Alp je bila dolgo neodkrita, zdaj pa so jo turisti, očitno, odkrili. A ne gre le za Slovenijo, temveč za splošni turistični trend: »Turizem ni več le ležanje na plaži, temveč je vedno bolj doživetje, ki za to potrebuje pestrost, raznolikost, drugačnost, naravne lepote, kulinariko … Vse to pa Slovenija ima!«

Pa ima to tudi vijoličasta lisa zelene dežele? »Še premalo je v Mariboru turistov zaradi Maribora! Maribor turistično še vedno premalo izkorišča svoje primerjalne prednosti in še vedno preslabo trži svoj turizem. Mariboru ga tržijo pravzaprav drugi,« je jasen poznavalec mariborskega in pohorskega turizma.

Meni, da bi se štajerska prestolnica morala osredotočiti na svoje primerjalne prednosti. »Pohorje vidimo še vedno le belo, morali pa bi ga zeleno. Drava še vedno le ločuje (dva bregova). Vinogradi še vedno niso del turističnega Maribora, čeprav so praktično sredi mesta, mariborska trta pa je celo najstarejša na svetu. Predvsem pa se nam turizem dogaja slučajno in je zato odvisen od spretnosti, znanja, ambicij posameznih ponudnikov,« opozarja Mencinger.