Pri mašah ob Marijinem vnebovzetju sporočila o solidarnosti in upanju.
Slovenski škofje so pri svetih mašah, ki se ob današnjem prazniku Marijinega vnebovzetja odvijajo po romarskih središčih po državi, spregovorili o nedavni vodni ujmi.
Pozvali so k boljši skrbi za okolje, izpostavili pomen solidarnosti in spregovorili o upanju, ki ga prinašata današnji veliki šmaren in krščanski nauk.
»Praznik Marijinega Vnebovzetja ima letos poseben značaj in pomen,« je pri današnji maši v cerkvi Marije Vnebovzete pri Gradu na Goričkem dejal murskosoboški škof Peter Štumpf. Kot je pojasnil, se po mnogih hudih ujmah, ki so močno ogrozile mnoga mesta in vasi, v raznih pobožnostih zatekamo k Mariji po njeno pomoč, varstvo in tolažbo.
»Življenje na Zemlji je ogroženo kot še nikoli do sedaj«
»Nekateri so v nedavni naravni katastrofi izgubili življenje, drugi domove in sredstva za preživetje in varno ter zagotovljeno prihodnost. Čeprav se je tudi tokrat zgostila moč dobrotnosti v eno veliko solidarnost, pa vendar žalost, prestrašenost in tudi izčrpanost ne pojenjajo. Zato današnji praznik obhajamo v plahem pogledu k Mariji, ki jo sprašuje, kaj vse to pomeni in kaj bo z nami,« je navedel Štumpf.
Kot je izpostavil, nam je Bog Zemljo samo posodil, ni pa naša last. »Zemljo bomo morali vrniti Bogu in dati obračun o našem upravljanju z njo,« je dejal in dodal, da si Zemlja zaradi človeške pohlepnosti že sedaj predčasno jemlje velikanske obresti. »In kot jasno občutimo, teh obresti ne zmoremo več odplačevati. Grobo izkoriščanje in zlorabljanje Zemlja vrača človeštvu z naravnimi katastrofami. Življenje na Zemlji je ogroženo kot še nikoli do sedaj,« je opozoril.
Novomeški škof Andrej Saje je že pri ponedeljkovi maši na predvečer praznika v Marijinem svetišču na Zaplazu dejal, da nas nesreča sili k premisleku o našem življenju, skrbi za okolje in odnosu do stvarstva ter dobrin, ki jih imamo. »Drug z drugim smo nujno povezani in smo soodvisni. Sami ne moremo preživeti. Tudi dobrine, ki jih imamo, so omejene, prav tako imata mejo poseganje človeka v okolje in izkoriščanje naravnih dobrin,« je izpostavil.
Pojasnil je, da je planet naš skupni dom, za katerega smo vsi odgovorni. V središču naših prizadevanj ne smeta biti dobiček in izkoriščanje, temveč zaščita človeške osebe ter ohranjanje stvarstva. »Kot obliko pomoči bližnjemu velikokrat omenjamo vrednoto solidarnosti.
Ta beseda ima globlji pomen. Pri njej gre za ustvarjanje nove kulture bivanja, kjer dajemo prednost človeški osebi in življenju posameznika, ki je del skupnosti,« je Saje povzel besede papeža Frančiška.
Ob materialni pomembna tudi duhovna podpora
Povedal je, da sveti oče Slovence v dneh, ko po vodni ujmi poteka sanacija, posebej spremlja z molitvijo. »Hvaležni smo mu za njegovo podporo v trenutkih preizkušnje,« je poudaril Saje in dodal, da smo Slovenci v težkih trenutkih hitro stopili skupaj, pomaga pa nam tudi mednarodna skupnost.
Ob tem se je zahvalil vsem organizacijam in posameznikom za nesebično pomoč ljudem v stiski.
Opozoril je, da je ob materialni pomoči nepogrešljiva tudi duhovna podpora, ki jo črpamo iz globin vere. Danes Cerkev obhaja skrivnost Marijinega vnebovzetja, ki govori o tem, da je bila Marija z dušo in telesom po zemeljski smrti vzeta v nebo, Jezusov in njen prazen grob pa napovedujeta zmago življenja nad smrtjo.
»Božja Mati Marija je v drži poslušanja, premišljevanja in sprejemanja vzornica v veri. Ta se je krepila v preizkušnji in negotovosti,« je v pridigi dejal Saje in izpostavil, da si pred krizami ne smemo zatiskati oči, pred njimi ne moremo zbežati, šele ko jih sprejmemo in gremo skoznje, postanemo bolj odrasli in zreli.
»Samo vera, ljubezen in upanje, ki so srce krščanskega oznanila, odpirajo novo možnost tam, kjer človeško gledano ne moremo pričakovati ničesar več, kot se marsikje zdi po izkušnji nedavne vodne ujme,« je poudaril Saje in dodal, da se ob prazniku Marijinega vnebovzetja želimo okrepiti v veri in upanju.
Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore pa je pri današnji osrednji maši pri baziliki Marije Pomagaj na Brezjah izpostavil, da današnji praznik še kako potrebujemo, tudi zaradi stisk, ki smo jih doživeli zaradi poplav. Ob tem je pozval k solidarnosti in medsebojni pomoči. Spregovoril je tudi o svetosti življenja in obsodil evtanazijo.
