V tretjem valu se starostna meja bolnikov na intenzivni terapiji pomika navzdol. Število bolnikov v bolnišnicah in na intenzivnih oddelkih še vedno povečuje. Tomaž Vovko stanje v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana primerja s tistim lani v Bergamu.
Specialist infektologije in intenzivne medicine Tomaž Vovko je povedal, da v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana zdravijo tretjino kritično bolnih covid-19 bolnikov.
Število bolnikov na intenzivni hitro raste
Trenutno jih največ zdravijo v tako imenovani DTS hali, oziroma v prostorih diagnostično-terapevtskega servisa.
Stanje v največji slovenski bolnišnici Vovko primerja s tistim iz Italije: »Stanje je zelo podobno tistemu, ki smo ga lani februarja in marca gledali na posnetkih iz Bergama, kjer je bilo na enem mestu zelo veliko število bolnikov.«
Kot je povedal, so bile v prvem valu številke bolnikov precej majhne, delo je bilo naporno, ker so se šele učili. V drugem valu je bilo težje, ker so imeli več bolnikov. Sedaj pa imajo veliko problemov, ker število bolnikov na intenzivni terapiji hitro raste.
»Število novih bolnikov je večje od števila odpuščenih, dnevno se moramo prilagajati glede prostora, glede odpiranja novih postelj,« dodaja Vovko.
PREBERITE ŠE:
Marsikdo si ne predstavlja, kaj pomeni delo na intenzivni terapiji
Vovko pojasnjuje, da veliko časa namenijo tudi svojcem bolnikov, ki so pri njih in čakajo informacije.
»Bitka vsakega bolnika, ki je pri nas na intenzivni enoti, je lahko zelo dolgotrajna, njihova pljuča so v zelo slabem stanju,« pojasnjuje Vovko in dodaja, da lahko bitka bolnikov traja najmanj osem dni ali pa celo več tednov.
V tem valu bolni tudi mlajši, starostne meje se pomikajo navzdol
Vovko dodaja, da od začetka cepljenja naprej opažajo tudi razliko v starosti bolnikov. Ta se je precej znižala, in sicer na povprečno približno 65 let.
»K nam prihajajo tudi precej mlajši ljudje brez pridruženih bolezni s hudo obliko bolezni,« je povedal.
»Tudi mlajši bolniki so potem lahko v slabem stanju in potrebujejo rehabilitacijo,« opisuje Vovko: »Prejšnji teden smo imeli takšen primer, ko je umrl 42-letni bolnik. Pridruženih bolezni ni imel.
Tudi zato Vovko odsvetuje namerno okuževanje. Na to, da bi se nekateri radi okužili, da bi dobili ustrezna potrdila, ki bi jim omogočila lažja potovanja oziroma prehajanje meja, je opozorila tudi Mateja Logar, vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje.
PREBERITE ŠE:
Vovko je ob tem pozval k cepljenju: »Svetujem, da se čim prej prijavite na cepljenje in se cepite, če imate možnost. Do takrat pa se čim bolj držite zaščitnih ukrepov. Vsak, ki se ne okuži in ne pride v bolnišnico, predstavlja zmago.«
