Aprila se dela na vrtu začnejo s polno paro. Veliko že lahko posejemo, če pa smo vzgajali sadike, lahko te že presadimo na vrt.
Če vrta v jeseni še nismo pripravili, potem je spomladi dobro našo zemljo malo prezračiti in ji dodati nova hranila. Prezračimo jo lahko le z grabljami in tudi s tem, ko odstranjujemo plevel, ki je do sedaj že zrasel.
Nobene potrebe ni po globinskem prekopavanju, saj na ta način uničujemo mikroorganizme v zemlji. Najboljše gnojilo je domači kompost ali pa organska gnojila, ki jih lahko kupimo.
V aprilu lahko sejemo že veliko rastlin
Kdor še ni začel s sajenjem, naj le hitro poseje korenje, pastinak, peteršilj, solato, zelje, ohrovt, rdeče zelje, zeleno, grah, blitvo, špinačo, por in pa različna zelišča in cvetlice, ki na vrtu ne smejo manjkati.
Prav tako ne smete pozabiti na česen in čebulo.
Sadike solate in kapusnic je dobro posaditi na vsakih sedem dni, saj tako ne bo zrasla vsa zelenjava hkrati, posledično je ne bo preveč in bomo lahko v njej uživali dlje časa.
Čeprav je za nekatere rastline, kot so kumare, buče, paradižnik in paprika zemlja zunaj še premrzla, jih lahko posadimo v rastlinjak ali toplo gredo, kjer je zemlja bolj topla.
Pomembno je kolobarjenje
Kolobarjenje je pomembno, če želimo, da bodo naše rastline zdrave, prst pa rodovitna.
Če rastline sadimo po načelu kolobarjenja, to pomeni, da iste vrtnine le vsakih nekaj let posadimo na isto mesto na vrtu. V nasprotnem primeru se iz zemlje sčasoma izčrpajo hranilne snovi, ki jih rastlina rabi za rast, škodljivci pa se namnožijo.
Pri načrtovanju vrta pa moramo biti poleg kolobarjenja pozorni tudi na medsosedske odnose, torej katere vrtnine spadajo skupaj.
Tako lahko skupaj posadimo, na primer nizki fižol, rdečo peso in šetraj, korenje, solato in drobnjak, korenje in por, zelje in nizki fižol, solato, kolerabico in redkev ter paradižnik in peteršilj. Slabi sosedje pa so krompir in paradižnik, zelje in čebula, solata in peteršilj, grah in fižol, nizki fižol in čebula.
Najbolj pozorni na sosedske odnose moramo biti pri rastlinah, ki so v sorodu ali imajo različne potrebe po hranilih.
Vzgoja sadik
Na sajenje pa se lahko pripravimo še preden so temperature primerne za sajenje na vrtu. To storimo tako, da vzgojimo lastne sadike. Tako lahko vzgojimo vse rastline, razen korenja in pastinaka, ki ju moramo posaditi neposredno na vrt.
Na ta način lahko vzgojimo predvsem rastline, ki za rast potrebujejo toplo zemljo, kot so na primer paradižnik, paprika, feferoni in jajčevci.
Tako bomo imeli več pridelka, saj v lončkih vzkalijo tudi do dva meseca preden jih presadimo na prosto. S pomočjo sadik prihranimo tudi čas, saj rastline prej zrastejo, kot če jih posadimo neposredno na vrt.
Pri vzgoji sadik imamo tudi možnost, da vidimo, ali je seme kvalitetno ali ne in lahko setev ponovimo. Pri neposredni setvi na vrt pa bomo kakovost semena ugotovili šele, ko bo vzklilo, in bo prepozno za ponovno sejanje.
