V slovenski kulturi je zasidrana ideja, da mora biti prvega novembra grob pokojnikov urejen, lep, bogato okrašen, očiščen.
Tradicijo so vpeljali južni Slovani
To tradicijo so vpeljali južni Slovani, ki so grobove okraševali ob večjih praznikih, sprva z mahom in svežim cvetjem.
Obisk pokopališča in urejanje grobov imata za svojce poseben pomen, s tem namreč počastimo pokojnika in spomin nanj, šlo pa naj bi tudi za eno od oblik žalovanja.
S prižiganjem gore sveč se pretirava
Obisk grobov je pri nas povezan tudi s prižiganjem sveč, kjer pogosto pretiravamo, opominja Saubermacher - Komunala.
Odpadne nagrobne sveče predstavljajo velik problem tako za okolje kot sistem ravnanja z odpadki, zato jih kupujmo v zmernih količinah.
»Bolj kot količina, ki jo prinesemo na grobove svojcev, velja iskrenost naših misli in to, da se umrlih spomnimo,« poudarjajo.
Prosijo za strpnost
Zaradi velikih količin odpadnih nagrobnih sveč v podjetju Saubermacher – Komunala vseh zabojnikov s svečami pravijo, da jih ne zmorejo izprazniti takoj po praznikih, se bodo pa tako kot vsako leto potrudili, da to storijo čim prej.
Ob tem naprošajo za strpnost in da letos prižgete svečo manj ter jim tako pomagate ustvarjati zdravo okolje.
Ali ste vedeli?
Podjetje Saubermacher-Komunala je v letu 2020 zbralo slabih 88 ton odpadnih nagrobnih sveč, od tega v mesecu novembru kar četrtino letne količine. Pohvalno pa je, da je količina vsako leto manjša. V letu 2020 je bila skupna količina dobrih 17 % manjša kot v preteklem letu.