Vlada sprejela sklep o ugotovitvi obstoja resnih motenj, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema.
Vlada Republike Slovenije se je na današnji dopisni seji seznanila s poročilom o finančnem poslovanju javnih zdravstvenih zavodov v obdobju I-VI 2022, s podatki o čakalnih dobah in zmanjšani dostopnosti do zdravstvenih storitev, zato ugotavlja obstoj resnih motenj, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema, in s tem izpolnitev pogojev za določitev programov storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredelitev zmogljivosti, potrebnih za njegovo izvajanje, in določitev obsega sredstev v skladu s četrtim odstavkom 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
V poročilu so navedene resne motnje, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema, in sicer:
- negativno finančno poslovanje javnih zdravstvenih zavodov,
- dolge čakalne dobe,
- poslabšanje dostopnosti do primarne ravni zdravstvene dejavnost,
- poslabšanje duševnega zdravja prebivalstva,
- padec števila novoodkritih rakavih obolenj kot posledica nalezljive bolezni covid-19.
Negativno finančno stanje v 30 javnih zdravstvenih zavodih
Negativno finančno stanje je bilo ugotovljeno v 30 javnih zdravstvenih zavodih. Skupen obseg presežka odhodkov nad prihodki znaša skoraj 50 milijonov evrov.
Iz poročil o rezultatih poslovanja javnih zdravstvenih zavodov je razvidno, da so celotni prihodki v obdobju I–VI 2022 za 7,3 odstotka nižji v primerjavi s prihodki iz enakega obdobja v letu 2021.
Prav tako je za 66 odstotkov nižji presežek prihodkov nad odhodki v primerjavi s preteklim letom. Vlada se je na podlagi navedenega seznanila z negativnim finančnim poslovanjem javnih zdravstvenih zavodov najmanj v skupni vrednosti 20 milijonov evrov.
Na prvi pregled čaka približno 260 tisoč ljudi
Prav tako je bila Vlada seznanjena s podatki o čakalnih dobah in o številu čakajočih, ki je na dan 21. julija 2022 znašalo skoraj 1.150.000 ljudi. Skupno število vseh čakajočih na prvi pregled pa približno 260 tisoč, od katerih jih je 58 odstotkov čakalo nad najdaljšo dopustno čakalno dobo.
Iz podatkov ZZZS je razvidno, da narašča število zavarovanih oseb, ki so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje in imajo pravico do izbire osebnega zdravnika, dejansko pa nimajo opredeljenega izbranega osebnega zdravnika. Posledično se je dostopnost do zdravstvenih storitev na primarni ravni v prvi polovici leta 2022 znižala za 33,6 odstotkov.
V letu 2020 razglašena pandemija nalezljive bolezni covid-19 je poleg zdravstvene krize povzročila tudi psihološke posledice, ki imajo velik vpliv na duševno zdravje prebivalcev ter hkrati povzročila 30-odstotni padec prijavljenih novih rakavih obolenj v času epidemije.
Zgoraj navedene resne motnje, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema bodo podlaga, da vlada določi vsebino programa storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredeli zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje in določi obseg sredstev.
