V letu 2020 diagnosticiranih enajst odstotkov manj rakov glede na pričakovane trende obolevanja. Kljub temu Onkološki inštitut Ljubljana poziva k skrbi državljanov za svoje zdravje.
Pred dnevi je na Onkološkem inštitutu v Ljubljani potekala novinarska konferenca na temo obremenjenosti raka v Sloveniji za prvo covidno leto 2020. Onkologija je med epidemijo delovala neprekinjeno, kljub temu pa je imela slednja širši vpliv na različne dele socialnega okolja in zdravstva, kar se kaže v manjšem številu primerov odkritih bolezni z rakom. Vpliv epidemije na kazalnike, kot so stadiji ob diagnozi ter preživetje, pa bo viden šele čez čas.
Kako je bilo v letu 2020?
Leta 2020 je v Sloveniji za rakom obolelo dobrih 15.096 oseb, od tega več moških kot žensk. Glede na predhodne trende obolevanja so strokovnjaki pričakovali slabih 17.000 bolnikov, kar pomeni, da so bile dejanske številke za slabih 11 odstotkov nižje od pričakovanega.
»Največji manko novih diagnoz se je pojavil pri osebah med 50. in 60. letom starosti,« navajajo pri Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Manko obolelosti z rakom v Sloveniji pa je primerljiv tudi z dogajanjem v nekaterih drugih zahodnih državah (na primer v Angliji in ZDA).
Onkologija je delovala nepretrgoma
Čeprav je covid-19 močno zaznamoval življenja ljudi, pa so na Onkološkem inštitutu Ljubljana skozi celotno epidemijo opozarjali, da na tako hude bolezni, kot je rak, ne smemo pozabiti.
Irena oblak, strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, je opozorila, da kljub temu da je v primerjavi z drugimi državami Ljubljanska onkologija pri ukrepih za zajezitev virusa delovala izjemno dobro, pa je epidemija z različnimi socialnimi ukrepi vplivala na delovanje zdravstvenega sistema kot celote, še posebej na omejeno dostopnost do drugih zdravstvenih storitev, ki niso povezane z virusom covida-19.
»Že v času epidemije še bolj pa sedaj, ko so dokončne številke novih primerov raka za leto 2020 objavljene, je jasno, da je za obravnavo bolnikov z rakom nujno potrebno delovanje in dostopnost do celotnega zdravstvenega sistema, še posebej primarnega nivoja, ki v Sloveniji deluje kot vratar pri vstopu v zdravstveni sistem,« dodaja Sonja Tomšič, koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka.
Vseeno pa na inštitutu poudarjajo, da jim je odlično delovanje Registra raka omogočilo dober vpogled v dogajanje, povezano z dotično boleznijo.
Kakšna je bila obolevnost za različnimi vrstami raka?
Največji manko so po podatkih Registra raka zabeležili pri nemelanomskem kožnem raku, saj je bila razlika med napovedano in dejansko obolevnostjo 23-odstotna.
Med moškimi je bilo manj kot pričakovano obolelih za rakom prostate ter novih primerov pljučnega raka, pri ženskah pa manj primerov obolelih za rakom dojk ter hematološkim rakom. Splošno gledano pa so zabeležili tudi manj primerov bolnikov z levkemijo ter ne-Hodgkinovim limfomom.
Spodbudni so tudi podatki, da je za kožnim rakom ter rakom debelega črevesja in danke zbolelo približno toliko ljudi, kot so pričakovali in ne več.
Inštitut prebivalce in prebivalke poziva k skrbi za svojo dobrobit
Onkološki inštitut Ljubljana opozarja, da je rak še vedno eno največjih splošno-zdravstvenih bremen modernega časa.
Padec diagnosticiranih bolezni z rakom tako po vsej verjetnosti ni posledica dejanskega zmanjšanja primerov med prebivalstvom, temveč več vzrokov, povezanih z epidemijo.
»Zamude pri postavitvi diagnoze lahko vodijo v večji delež rakov, odkritih v višjih stadijih, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na izide bolezni (slabša prognoza, težje zdravljenje ter posledično slabša kakovost življenja in v nekaterih primerih tudi zgodnejša smrt). Kakšen bo vpliv na dolgoročne kazalnike bremena raka, kot so preživetje bolnikov ali razporeditev stadijev ob diagnozi, bomo realno lahko (o)vrednotili šele na daljši rok,« dodajajo na Ljubljanskem onkološkem inštitutu.
Na inštitutu državljane znova pozivajo k upoštevanju državnih priporočil za zdrav življenjski slog, odzivanju na presejalne programe ZORA, DORA in Svit, prav tako pa ob pojavu simptomov za rakom k nemudnemu obisku svojega osebnega zdravnika.
