Spomladi ima veliko prostoživečih živali mladiče, zato je pomembno, da imamo pse na povodcih. Ministrstvo za kmetijstvo opozarja, da so lahko za živali usodna tudi dela na poljih in travnikih.
Bližajo se spomladanska košnja ter druga opravila na poljih in travnikih, ki vplivajo tudi na prostoživeče živalske vrste. Ministrstvo za kmetijstvo opozarja, da je čas spomladanske košnje tudi čas poleganja mladičev.
Še posebej ogroženi mladiči srnjadi in ptiči
Prostoživeče živali so v obdobju, ko polegajo mladiče, še posebej občutljive. Še posebej so zaradi načina življenja v prvih dneh po rojstvu ogroženi mladiči srnjadi.
Veliko mladih živali se ob nevarnosti pritaji, postanejo negibne, pritisnejo se ob tla in želijo biti neopazne, a je ta prirojeni instinkt, ki jim zagotavlja večje možnosti za preživetje, pri sodobni košnji za žival usoden.
Podobne uničujoče posledice nastanejo pri ptičih, ki gnezdijo na travniku.
V času gnezdenja ptic prepovedano sekanje, požiganje, uničevanje živih mej, grmišč …
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zato posebej opozorilo na možnosti, ki vplivajo na zaščito prostoživečih živalskih vrst.
Zakon o divjadi in lovstvu med drugim določa, da je treba pri rabi kmetijskih zemljišč upoštevati usmeritve iz načrtov za upravljanje z divjadjo.
Fitosanitarna sredstva za varstvo kmetijskih kultur se smejo uporabljati samo v skladu s predpisi o uporabi teh sredstev in na način, ki divjad najmanj ogroža. V primeru ko se z njihovo uporabo povzroči pogin ali obolelost divjadi, pa je za povzročeno škodo odgovoren povzročitelj.
Zakon določa tudi, da je treba pri opravljanju kmetijskih del, zlasti s stroji, ki ogrožajo divjad, obvezno uporabljati preventivna sredstva in načine dela za preprečevanje oziroma omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezdih.
Republika Slovenija subvencionira nabavo teh sredstev, lastniki in drugi upravljavci zemljišč pa so sredstva dolžni uporabljati.
Po zakonu je v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, med 1. marcem in 1. avgustom, prepovedano sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih.
Prav tako v voluminozni krmi ne smejo ostati ostanki kadavrov živali, saj je to lahko povezano tudi s tveganjem za razvoj bolezni pri domačih živalih.
Za varnost živali lahko poskrbimo s pravilno smerjo košnje
Za varnost živali na travinju je mogoče poskrbeti s pravilno smerjo košnje, ki živalim omogoča beg s travnika.
Košnjo je zato treba opravljati s sredine travnika proti robu in ne od roba proti sredini.
Na večjih površinah je treba najprej pokositi dva vzdolžna pasova njive ob robu, nato pa začeti s košnjo od notranjega dela travnika navzven. Travnike, ki ležijo ob cestah, pa je treba kositi vzporedno s cestiščem in v smeri stran od cestišča, da divjad in druge živali ne uidejo na cesto.
Prav tako se lahko na traktorjih uporabijo verige, ki s hrupom odganjajo živali.
