Ob začetku kurilne sezone smo se pogovarjali z Aleksandrom Županekom, predsednikom komisije za dimnikarsko dejavnost pri Zbornici komunalnega gospodarstva. Sajast dimnik vas lahko pošteno udari po žepu. Bodisi zaradi globe ali še huje, požara!
V teh prvih novembrskih dneh, ko se je po precej toplem oktobru ozračje nekoliko ohladilo, je marsikdo prvič ogrel svoj dom. Po podatkih zadnje raziskave energijske učinkovitosti Slovenije - REUS 2022 se največ slovenskih gospodinjstev še vedno ogreva preko centralnega ogrevanja z lesno biomaso.
A pozor! Odkar dimnikarska služba ne deluje več kot javna gospodarska služba, temveč si mora vsak uporabnik po zakonu o dimnikarskih storitvah izbrano dimnikarsko službo zagotoviti sam, več kot polovica dimnikov po Sloveniji ostaja neočiščenih.
Na problematiko opozarja tudi stroka. Aleksander Županek, predsednik komisije za dimnikarsko službo na Zbornici komunalnega gospodarstva in direktor Dimnikarstva Dimko in Županek pravi, da se od približno 400 dimnikarskih požarov kar 99 odstotkov pripeti v objektih, kjer dimnikarska služba ne deluje oziroma te nimajo izbrane.
Posledično ostajajo neočiščeni tudi dimniki, v katerih se nalagajo saje, ki se lahko ob višjih temperaturah in neočiščenem dimniku vnamejo.
Za izbiro dimnikarja moramo poskrbeti sami
V začetku leta 2017 je v veljavo stopil nov zakon o dimnikarskih storitvah, ki določa, da lahko potrošniki izvajalca dimnikarskih storitev izberejo sami.
Oskrba je od takrat po besedah Županeka drastično padla. Na določenih območjih ostaja nepregledanih in neočiščenih kar 60 odstotkov dimnikov.
Stroka ob tem uporabnikom polaga na dušo, da imajo izbrano dimnikarsko službo in da dimnikarjem tudi omogočajo, da opravijo delo, za katero so poklicani.
Kolikokrat med kurilno sezono je treba očistiti dimnik?
V kolikor imamo vgrajeno klasično kurilno napravo na trda goriva in ročno nalaganje, praviloma velja, da se takšna kurilna naprava očisti štirikrat v kurilni sezoni, razlaga Županek.
Če predpostavimo, da kurilna sezona ponavadi traja od oktobra do maja, je za zagotavljanje požarne varnosti najbolje, da nas dimnikar obišče na dva meseca.
Uporabljajte le suha drva
Uporaba lesne biomase za ogrevanje stavb, pripravo tople sanitarne vode in pripravo hrane ima pri nas več kot tisočletno tradicijo. Na temperaturo izgorevanja in posledično na emisijske vrednosti pomembno vpliva vsebnost vlage v lesnem gorivu.
Ne samo, da kurjenje preveč vlažnega lesa povečuje onesnaževanje, tudi sam izkoristek ogrevanja je mnogo manjši - to pa omeni, da nas ogrevanje stane več, saj tudi pokurimo več. Kot je dejal Županek, je tisto glavno merilo pri izbiri drv, da so posušena pod 20 odstotkov vlage in da so drva sušena po naravni poti.
Če uporabljamo drva, ki so bolj vlažna od 20 odstotkov, pride do nepravilnega izgorevanja, saj se najprej izloča samo vlaga in se pri gorenju povzročajo saje, ki so povzročitelji dimniških požarov.
Tisto glavno merilo pri izbiri drv je, da so posušena pod 20 odstotkov vlage in da so sušena po naravni poti.
Kupujte pri prodajalcih s certifikati
Kot še svetuje Županek, je drva boljše kupiti pri prodajalcih, ki se s tem ukvarjajo, kot pa denimo pri kakšnih domačih prodajalcih. Kvaliteta drv je pri za to kvalificiranih prodajalcih preverjena in imajo ustrezne certifikate.
Težave najpogosteje nastajajo tam, kjer potrošniki kupijo drva od domačih proizvajalcev, kmetij in podobnih, kjer je vprašljiva tako sama kakovost drv kot tudi njihova suhost.
Ponavadi so te preveč vlažne ali še huje - mokre in se takšne tudi uporabljajo. V kolikor se uporablja nepravilni energent, pa le malo kdo ve, da je njegova dolžnost poklicati dimnikarsko službo, da opravi testiranje in morebitno čiščenje.
Kaj ne sodi v peč?
- embalaža, papir, predvsem plastificiran ali voskan, tetrapaki;
- obdelan les (barvan, lakiran, drugače kemično obdelan), iverne plošče;
- plastika, guma;
- tekstil, usnje, umetno usnje;
- gospodinjski, organski odpadki in zeleni obrez;
- drugi gorljivi odpadki (plenice, vložki, tamponi ...);
- odpadna maščoba, olje, motorno olje;
- nevarni odpadki (zdravila, barve, silikoni, čistila, baterije ...);
- vlažen, strohnjen les.
Zanimanje po vgradnji kamina vse večje
»Dimnikarske službe na terenu ugotavljamo, da je vse več vgradenj novih kurilnih naprav na lesno biomaso. Kaminov, dodatnih centralnih naprav. Ljudje se za to odločajo predvsem iz ekonomskega vidika, saj je lesna biomasa še vedno najcenejši energent. Je pa prav, da so uporabniki previdni pri nakupu teh naprav, saj so predpisi jasno določeni v zakonu, ki točno narekuje, katere kurilne naprave se lahko vgradijo,« še razlaga Županek.
Če tudi vi razmišljate o nakupu kamina, si prej preberite Pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav.
Za neočiščen dimnik od 60 evrov do 500 evrov kazni!
Zakon o dimnikarskih storitvah zahteva, da uporabniki do 31. decembra vsako leto očistijo svoj dimnik. Če tega ne storijo, jim grozi globa.
Višine teh se glede na kršitev sicer gibljejo med 60 evri in 100 evri, lahko pa vas doleti tudi kazen v višini 500 evrov, razlaga Županek.
Prav tako je pomembno, da hranimo potrdila o opravljenih pregledih, saj morajo dimnikarji v roku osmih dni v začetku vsakega meseca vnesti podatke opravljenih pregledov.
Stanje na terenu preverjajo inšpektorji, ki na Inšpektoratu za okolje in prostor opravljajo nadzor nad izvajanjem predpisov s področja dimnikarskih storitev.
