Mateja Logar, vodja svetovalne skupine za covid-19, je poudarila, da zaradi odpiranja gostinskih lokalov v rumenih regijah, niso zaznali povečanega števila okužb s koronavirusom. Pri tem se poraja vprašanje, zakaj se lokali ne odprejo po vsej Sloveniji.
Stanje v Sloveniji, kar se tiče novih okužb in sprejemov v bolnišnici, je podobno kot prejšnji teden, bistvenega zmanjševanja deleža okužb v splošni populaciji namreč ni zaznati, je na današnji novinarski konferenci poudarila vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar. »Stanje je še vedno stabilno, vendar ne idealno,« pravi Logarjeva, pri čemer dodaja, da morajo zaradi nespreminjajočega stanja biti posebej pozorni pri kakršnem koli sproščanju okužb.
»Veseli me, da je v regijah, v katerih smo dovolili oziroma smo odprli gostinske lokale v zunanjih prostorih ostala pojavnost okužb na nizkem nivoju, kar dokazuje, da z upoštevanjem ukrepov lahko nekatere ukrepe sproščamo in zaradi tega ne bo prišlo do poslabšanja epidemiološke situacije,« izpostavlja Logarjeva. Podobno stanje je tudi na področju šolstva, kjer trenutni epidemiološki podatki ostajajo ugodni.
Vse več evropskih držav preklicuje cepljenje z AstroZeneco
Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar se je v svoji predstavitvi dotaknila tudi cepljenja. V Sloveniji namreč poteka cepljenje proti novemu koronavirusu s tremi cepivi, prejšnji teden pa je bilo v Evropski uniji registrirano še cepivo proizvajalca Johnson & Johnson, zaradi katerega bodo pristojni tudi pri nas izdelali podrobno strategijo cepljenja s tem novim cepivom, ko oziroma če bo to cepivo na voljo tudi pri nas.
»V medijih se pojavljajo informacije o neželenih učinkih predvsem po cepljenju s cepivom proizvajalca AstraZeneca. V evropskem prostoru so se še dodatne države odločile o zaustavitvi cepljenja s tem cepivom, to sta Irska in Nizozemska, predvsem zaradi poročanja o imunski trombocitopeniji in trombotičnih dogodkih pri treh osebah po cepljenju na Norveškem. Pri nas zaenkrat podobnih priporočil še nismo sprejeli, spremljamo pa stanje, ki je in kakšna so poročila iz ostalih držav,« izpostavlja Logarjeva.
Tako po njenih besedah ni neposredne vzročne povezave med tem, da bi prišlo do krvnega strdka po cepljenju, kar pomeni, da bi lahko oseba strdek dobila tudi, če se ne bi cepila.
Pri tem dodaja, da se moramo zavedati, da se neželeni učinki pojavljajo tudi pri cepljenju s cepivom proizvajalca Pfizer in cepivom Moderne, kjer pa so stranski učinki pri vseh treh cepivih podobni. Nacionalni inštitut za javno zdravje poroča, da gre pri večini za pričakovane neželene učinke. Gre predvsem za bolečino na mestu cepljenje, pojav rdečine in otekline, pojavljajo se lahko tudi splošni učinki, kot so glavobol in bolečine v mišicah, tudi prebavne težave ter povišana temperatura.
Brez povečanega števila prijav resnih neželenih učinkov
V Sloveniji prav tako ne opažajo povečane prijave resnih oziroma hudih neželenih učinkih pri nobenem izmed cepiv. Svetovna zdravstvena organizacija in Evropska agencija za zdravila zato ocenjujeta, da je korist od cepljenja bistveno večja, kot je nevarnost, da pride do resnega nezaželenega učinka, še dodaja Logarjeva.
Na vprašanje, kaj meni o odpovedovanju in prestavljanju cepljenja šolnikov, ki ga zaznavamo v zadnjih dneh s strani različnih šol, pa Logarjeva pravi, da gre za slabo seznanjenostjo o tem, kaj se lahko zgodi in kakšna verjetnost je, da pride do neželenega učinka.
»Vsekakor na podatke, ki jih imamo, je tveganje, da pride do resnega neželenega učinka bistveno nižje, kot je tveganje, da zbolimo za covidom in imamo zaplete kot posledica covida,« dodaja Logarjeva.
