Poplave avgusta 2023 so spremenile vse: Slovenija zdaj določa 104 najbolj ogrožena območja

Leto 2023 je prineslo pet večjih poplavnih dogodkov – dva maja, dva julija in enega avgusta. 

Najhujše so bile poplave v začetku avgusta, ki jih številni strokovnjaki označujejo za največjo naravno nesrečo v zgodovini samostojne Slovenije.

V noči s 3. na 4. avgust so močno deževje, predhodna razmočenost tal in zaporedni nalivi povzročili obsežne poplave, ki so zajele približno dve tretjini države. 

Prizadetih je bilo 171 občin v 12 regijah, med njimi Dolenjska, Gorenjska, Koroška, Ljubljanska, Notranjska, Podravska, Pomurska, Posavska, Severnoprimorska, Vzhodna in Zahodna Štajerska ter Zasavje.

Zaradi podnebnih sprememb in vse bolj nepredvidljivega vremena je načrtovanje ukrepov za zmanjšanje ogroženosti postalo nujno.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je zato marca letos predstavilo prenovljeno Predhodno oceno poplavne ogroženosti Republike Slovenije 2024. Dokument pomeni prvi korak v tretjem ciklu izvajanja evropske poplavne direktive (2022–2027).

Dokument prinaša nove analize in posodobljene podatke o poplavni ogroženosti ter določa 104 območja pomembnega vpliva poplav – to so kraji, kjer bi lahko poplave povzročile največjo škodo.

104 kritična poplavna območja

Novi seznam predstavlja najranljivejša območja v Sloveniji – teh je po novem 104, namesto 86. 

Njihova opredelitev omogoča boljšo zaščito ljudi, premoženja, infrastrukture in narave ter postavlja temelje za določitev prednostnih ukrepov za zmanjšanje tveganja.

Kaj prinaša posodobitev?

Najnovejša predhodna ocena poplavne ogroženosti prinaša vrsto pomembnih novosti. Vsebuje nove podatke in opise poplavnih dogodkov, ki so se zgodili po letu 2019, ter izboljšano analizo največjih pretokov rek v Sloveniji. Dokument vključuje tudi grafične prikaze preteklih poplav, ki omogočajo boljši vpogled v obseg in posledice dogodkov.

Poseben poudarek je namenjen presoji vplivov podnebnih sprememb na poplavno nevarnost. Vključena je tudi podrobna analiza poplav avgusta 2023, ki jo je pripravilo ministrstvo. Ključno vlogo pa ima posodobljena in dopolnjena določitev območij pomembnega vpliva poplav, kar omogoča bolj ciljno usmerjene zaščitne ukrepe.

Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi

V postopku javnega posvetovanja je ministrstvo predlagalo 11 novih območij in preverilo ustreznost še petih obstoječih. Po prejemu pripomb so oblikovali končni seznam, ki vključuje:

• 84 obstoječih območij
• 11 novih območij, določenih na podlagi nove metodologije,
• devet dodatnih območij, ki so jih predlagale lokalne skupnosti in Direkcija za vode.

Kaj sledi?

Do konca leta 2025 bodo pripravljeni zemljevidi poplavne nevarnosti in ogroženosti za posodobljena območja. 

Do leta 2027 pa bo sledila tudi posodobitev nacionalnega načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti.

Avgust 2023: Kaj je povzročilo tako hude poplave?

Med 3. in 6. avgustom je po vsej Sloveniji padla izjemna količina dežja. Na nekaterih merilnih postajah je v le nekaj urah padla količina padavin, značilna za celoten avgust. 4. avgusta so na več lokacijah izmerili rekordne ali skoraj rekordne dnevne količine.

V šestih do dvanajstih urah je na že razmočena porečja padlo med 150 in 200 milimetri dežja, kar je povzročilo silovit porast številnih hudournikov, manjših rek in večjih vodotokov. Poplavilo je ob porečjih Drave, Savinje, Kamniške Bistrice, Sore, Save, Mure in Gradaščice. Na 122 vodomernih postajah na 74 rekah so izmerili izjemne pretoke ali vodostaje.

K obsegu škode so poleg naravnih dejavnikov prispevali tudi človeški posegi v prostor – gradnja objektov na poplavnih območjih, krčenje gozdov in spremembe rabe zemljišč so zmanjšali sposobnost tal za vpijanje vode ter sprožili erozijo, plazove in dodatne poplave. 

Pomembno vlogo imajo tudi podnebne spremembe, ki so posledica človekove dejavnosti in vodijo v vse bolj ekstremne vremenske razmere.

Slovenska vlada je že 4. avgusta razglasila izredne razmere. Aktivirala je Slovensko vojsko in ustanovila Delovno skupino za koordinacijo obnove po poplavah ter Službo Vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih. Vzpostavili so tehnične pisarne za hitrejše ukrepanje in usklajevanje ter ustanovili Svet za obnovo, ki svetuje vladi pri pripravi ukrepov za dolgoročno odpornost.

Sprejeli so novelo Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in pripravili predlog Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki vključuje pomoč prebivalcem, podjetjem in občinam ter razvojno naravnane rešitve.

Zaradi obsežne škode je Slovenija 6. avgusta zaprosila za pomoč Evropsko unijo in NATO. Aktivirani so bili mehanizmi ERCC (Center za usklajevanje nujnega odziva) in EADRCC (Evroatlantski center za koordinacijo ob nesrečah). Pomoč je prispela iz številnih držav.

Do 9. avgusta je slovenskim ekipam pomagalo 134 mednarodnih reševalcev iz šestih držav. Pripeljali so 46 strojev, vključno z 10 bagri, šestimi helikopterji in dvema mobilnima mostovoma. Med drugim so Avstrija, Hrvaška, Češka, Francija, Nemčija, Italija in Slovaška prispevale tudi mostove, gradbene stroje in drugo opremo.