Slovenija v letošnjem juniju praznuje 35. obletnico samostojne države. Ob tej priložnosti so na statističnem uradu pripravili publikacijo, ki opisuje spremembe, ki so se v tem času zgodile v gospodarstvu in okolju ter pri prebivalstvu.
25. junija smo praznovali dan državnosti. Na ta dan leta 1991 smo sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, s čimer je Slovenija formalno postala neodvisna država.
Ob obletnici teh pomembnih dogodkov so na Statističnem uradu Republike Slovenije pripravili pregled ključnih podatkov, ki kažejo, kako se je država spremenila v zadnjih desetletjih.
Podatki razkrivajo občutne spremembe na številnih področjih.
Število prebivalcev se je od leta 1991 povečalo za sedem odstotkov, število delovno aktivnih oseb pa za pet odstotkov. Bruto domači proizvod na prebivalca je bil lani kar šestkrat višji kot ob osamosvojitvi. Močno se je razvijal tudi turizem, saj je Slovenija lani zabeležila petkrat več prihodov turistov in štirikrat več njihovih prenočitev kot leta 1991.
»35 let za državo ni dolgo obdobje. Ker pa živimo v hitro spreminjajočem se svetu, smo tudi v tem razmeroma kratkem času doživeli številne spremembe v družbi, gospodarstvu in okolju,« pravijo na statističnem uradu: »Ob obletnici osamosvojitve smo izdali publikacijo, v kateri prikazujemo podatke, ki ponujajo vpogled v razvoj Slovenije in trenutno stanje na teh področjih.«
Več moških kot žensk
Slovenija je 1. januarja 2025 štela 2.130.850 prebivalcev, kar je skoraj sedem odstotkov več kot ob osamosvojitvi leta 1991. Zanimivo je, da je bilo med prebivalci lani več moških kot žensk.
Moški so predstavljali 50,3 odstotka prebivalstva, ženske pa 49,7 odstotka. Razmerje med spoloma se je prvič obrnilo v korist moških sredi leta 2019. Med državami Evropske unije imajo več moških kot žensk poleg Slovenije le še Luksemburg, Švedska in Malta.
Na statističnem uradu pojasnjujejo, da je glavni razlog za takšno razmerje večje število tujih državljanov moškega spola, ki živijo v Sloveniji.
Slovenci živimo vse dlje
Povprečna starost prebivalcev Slovenije je lani znašala 44,4 leta. Moški so bili v povprečju stari 43 let, ženske pa 45,8 leta.
Pričakovano trajanje življenja se dolgoročno podaljšuje. Dečki, rojeni leta 2024, lahko pričakujejo 79,5 leta življenja, deklice pa 84,7 leta.
V primerjavi z začetkom šestdesetih let prejšnjega stoletja to pomeni občutno podaljšanje življenjske dobe. Dečki danes v povprečju živijo 13,4 leta dlje, deklice pa 12,8 leta dlje kot njihovi vrstniki, rojeni pred več kot šestimi desetletji.
Rodi se najmanj otrok doslej
Ob tem se Slovenija sooča tudi z izrazitim upadom rojstev. Po začasnih podatkih se je lani rodilo le 16.819 otrok, kar je najmanj v zgodovini spremljanja rojstev v Sloveniji.
Meja 17.000 rojstev je bila prvič presežena navzdol že leta 2023.
Za primerjavo: leta 1955, ko je bilo v zadnjih sedemdesetih letih rojenih največ otrok, so matere rodile 32.096 otrok, kar je skoraj dvakrat več kot danes. Ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991 se je rodilo 21.583 otrok.
Prebivalstvo Slovenije se torej stara. Statistiki opozarjajo, da na staranje prebivalstva vplivata dva ključna dejavnika. Po eni strani ljudje živijo dlje kot nekoč, po drugi strani pa se rodi vse manj otrok.
Posledica je vse višja povprečna starost prebivalstva in vse večji delež starejših prebivalcev. Demografski trendi tako kažejo, da bo staranje prebivalstva tudi v prihodnjih letih eden največjih izzivov Slovenije.
Več o spremembah na področju prebivalstva, gospodarstva, okolja, turizma in transporta lahko preberete v spodnji datoteki.
