Po gobe le z veliko previdnosti, sicer se vam lahko zgodi, da boste šli »po gobe«.
Kot smo poročali, v ljubljanskem kliničnem centru zdravijo starejši par, ki se je zastrupil s strupeno gobo. Gre za panterjevo oziroma pegasto mušnico, ki spominja na bisernico, pogojno užitno gobo.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Sloveniji poznamo približno 3000 vrst gob, od tega jih je strupenih približno 200.
Kot ugotavljajo, je vzrok za zastrupitev v 95 odstotkih podobnost v barvi in splošni morfologiji strupene in užitne gobe.
V Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo pa poudarjajo, da je mogoče zamenjati tudi karželj in rdečo mušnico.
Kakšni so sindromi v obeh primerih?
»Zastrupitev z rdečo in pegasto mušnico povzroči ibotenski sindrom: občutek pijanosti, zmedenost, nemir, motnje vida, napačne predstave pri zaznavi prostora ali časa, halucinacije, delirij, občutek odmaknjenosti od lastnega telesa, krče, zaspanost in nezavest.«
V omenjenem centru so v zadnjih petih letih obravnavali 13 zastrupitev z rdečo mušnico in devet zastrupitev s panterjevo oziroma pegasto mušnico.
»Vsi gobarji so hoteli jesti zaščitene karžlje ali bisernice,« so še pojasnili.
Zato so delili nekaj pravil, ki se jih velja držati pri nabiranju in uživanju gob:
- nabirajmo in jejmo le gobe, ki jih dobro poznamo,
- gob naj ne uživajo majhni otroci, starejši in bolniki z dietami zaradi bolezni, kot so žolčni kamni, vnetje trebušne slinavke, rane na želodcu in dvanajstniku,
- gobe uživajmo kot začimbo oziroma prilogo h glavni jedi, saj so težko prebavljiva hrana, zato jih tudi ne jejmo kot glavni obrok oziroma zvečer pred spanjem,
- gobe morajo biti zdrave in ne razpadle ali črvive,
nabrane gobe ustrezno pripravimo čim prej (v prvih 24 urah), bodisi kot svež obrok hrane, ali pa jih ustrezno konzervirajmo (na primer blanširamo in zmrznemo, sušimo),- gobe so dobro gojišče za bakterije, zato jih ne shranjujmo v »hladnih shrambah« ali hladilniku.
