Je pacient v ptujski bolnišnici umrl zaradi čakanja na rezultate covid testa? Pridobili smo odziv strokovnega direktorja zavoda.
V oddaji Preverjeno na Pop TV so včeraj, 8. decembra, poročali o tragičnem dogodku, ki se je konec septembra letos zgodil v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj.
V ptujski bolnišnici so takrat sprejeli 69-letnega Stanislava Poplatnika z bolečinami v prsih in mu opravili test na koronavirus. Več kot tri ure po prihodu v bolnišnico so ga sprejeli na interni oddelek, tam pa je le nekaj minut zatem umrl. Vzrok smrti je bila kardiorespiratorna odpoved. Iz požiralnika je bolnik izkrvavel v želodec.
Je bilo za smrt pacienta krivo (pre)dolgo čakanje na rezultate testa?
Dokler tečejo postopki, pristojni primera ne smejo komentirati
Za pojasnila smo zaprosili Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj in Zdravstveni dom Ptuj.
Strokovni direktor ptujske bolnišnice Teodor Pevec se je na naša vprašanja hitro odzval. Pojasnil je, da omenjenega konkretnega primera ne more komentirati: »Tečeta namreč tako notranji nadzor kot obravnava v procesu morebitnega kršenja bolnikove pravice. Dokler tečejo postopki, se primera ne sme komentirati.«
Tudi na vprašanje, ali bi bilo smrt Poplatnika s takojšnjo obravnavo mogoče preprečiti, iz istega razloga ni mogel odgovoriti.
Strokovni direktor ptujske bolnišnice je potrdil, da so v procesu obravnave vzpostavili stik s svojci umrlega.
V času epidemije je nujnih primerov manj kot sicer
Pevec je razložil, kakšen je v času epidemije protokol sprejema pacientov v ptujsko bolnišnico: »Bolniki, pri katerih ni suma na covid obolenje, prihajajo na znane vstopne točke. Tam jih epidemiološko še dodatno obdelamo, nato sledi obravnava.«
Pri bolnikih, kjer obstaja velik sum na okužbo s koronavirusom, je postopek drugačen: »Sprejeti so na sprejemni covid točki, kjer vzporedno potekata obravnava in testiranje na covid. Hkrati so pod nadzorom zdravstvenega osebja. Načeloma je stopnja opazovanja na teh točkah višja kot v času pred epidemijo.«
Strokovni vodja ptujske bolnišnice je povedal, da imajo v času epidemije nekoliko manj nujnih primerov kot sicer.
Na naše vprašanje, ali bi preobremenjenost in izčrpanost zdravstvenega osebja v času epidemije lahko vodili do pogostejših napak, pa je odvrnil: »Mislim, da ne, vsaj v tem trenutku. Se pa tveganja povečujejo s časom trajanja epidemije.«
