Hojs in Matoz kritično do po njunem nezakonite odredbe za hišno preiskavo.
Podpredsednik Slovenske demokratkse stranke in nekdanji notranji minister Aleš Hojs je danes znova jasno zavrnil očitke, da naj bi članom Kavaškega klana izdal podatek o policijskih preiskavah.
Z odvetnikom Francijem Matozom sklepata, da je Hojsovo ime nekdo zlorabil v komunikaciji s člani kriminalne združbe.
Matoz je odredbo o torkovi hišni preiskavi označil za nezakonito.
Hojs zanika obtožbe
Hojs je, kot izhaja iz odredbe, skupaj z neznanim policistom Nacionalnega preiskovalnega urada osumljen kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov.
Kot je danes pojasnil, naj bi sorodnik od najemnika v Hojsovem stanovanju v kriptirani komunikaciji prekupčevalcem droge povedal, da je informacijo, kdaj bodo preiskave, dobil od Hojsa, obenem pa je priložil Hojsovo telefonsko številko.
»Nikoli nisem vedel, kdaj naj bi se kakšna preiskava zgodila, nikoli nisem z nikomer o tem govoril, kaj šele, da bi nekomu pošiljal kakšna sporočila ali kaj podobnega, kjer bi pisal o tem, da naj bi se preiskave zgodile. Torej to je popolna laž in jo kategorično zanikam,« je bil jasen Hojs na današnji novinarski konferenci.
Z Matozom sta na današnji novinarski konferenci novinarjem razdelila odredbe za hišno preiskavo, ki je v torek potekala na Hojsovem domu, s počrnjenimi nekaterimi podatki, za katere sama ocenjujeta, da ostajajo tajni.
Kot je pojasnil Matoz, je bila odredba za hišno preiskavo označena z oznako interno, kar ni neobičajno, kajti večina odredb o hišni preiskavi je označena tako, da ne bi šli podatki pred preiskavo drugim vpletenim osebam.
»Praviloma tajnost teh podatkov preneha v trenutku, ko je opravljena hišna preiskava, je pa res, da je dokument še vedno označen s stopnjo interno in nam je bilo na hišni preiskavi pojasnjeno, da ta tajnost še vedno traja, torej da je ta dokument še vedno tajen in da nikakršnih podatkov iz te odredbe o hišni preiskavi ne smeva deliti z javnostjo oziroma z nobeno drugo osebo,« je navedel Matoz.
Kljub temu sta ocenila, da »bi bilo dobro, da te podatke vseeno razkrijemo, seveda brez imen in priimkov oseb, ki so v tej odredbi navedeni«, saj menita, da gre za podatke, ki so že bili razkriti javnosti »in da ne morejo predstavljati tajnosti«.
Poleg tega pa je Hojs vidni opozicijski politik, zato ima po mnenju Matoza javnost »večji in upravičen interes, da izve vsebino očitkov«.
Matoz prepričan, da je odredba za preiskavo nezakonita
Druga stvar, ki sta jo problematizirala, je pristojnost posebnega oddelka Specializiranega državnega tožilstva, ki preiskuje osebe s posebnimi pooblastili in je izvršil preiskavo.
Hojs je v letu 2021, ko naj bi storil očitano dejanje, opravljal funkcijo ministra in je bil uradna oseba, ni pa bil oseba s posebnimi pooblastili, je dejal Matoz.
Je pa res, da je med preiskovanimi tudi neznani policist, ki pa ima posebna pooblastila.
Matoz je prepričan, da je odredba za preiskavo nezakonita tudi zato, ker v času, ko je bila izdana, po njegovi oceni ni bil podan utemeljen sum, da bi Hojs storil kaznivo dejanje, v dovolj veliki meri, očitki pa so bili premalo konkretizirani.
Po njegovem namreč dejstvo, da se je »nekdo tretji v neki komunikaciji z neko četrto osebo skliceval na Hojsa, pa seveda ni imel kopije sms sporočila ali česarkoli, ampak samo njegovo številko iz njegovega telefonskega imenika, ne zadostuje za to, da bi lahko preiskovalna sodnica ugodila predlogu tožilstva in izdala takšno odredbo«.
Spomnil je, da ne bi bilo prvič, da bi se izkazalo, da se je nekdo skliceval na neko pomembno osebo, zato da bi si pridobil ugled v kriminalni združbi, češ kako je vpliven.
Zasegli mobilni telefon
Hojsu so sicer zasegli le mobilni telefon, ki ga je imel v tistem trenutku v avtomobilu.
Oba sta bila kritična tudi do tega, da do preiskave prihaja šele leta po tem, ko naj bi se ta komunikacija zgodila.
