Napovedi niso obetavne: Na nekaterih območjih lahko pade tudi do 80 litrov dežja na kvadratni meter

Kar dve popolni zapori sta na relaciji Maribor - Pernica. Prva v naselju Malečnik, kjer so danes že odstranili drevje, ki jih je plaz nagnil nad cesto.

V zadnjih dneh že več kot 30 intervencij na račun vremena

Civilna zaščita je sporočila, da so od petka do danes že opravili več kot 30 intervencij na račun vremena.

»Vse od petka se te intervencije stopnjujejo, v včerajšnjem popoldnevu smo bili seveda zelo aktivni, vse interventne službe. Danes aktivnosti nadaljujemo, seveda pa je vse v pričakovanju nadaljnjega vremena, vremenske napovedi ki seveda ni najbolj ugodna in pričakujemo da bo potrebno še seveda bit prisoten in opraviti določeno delo na terenu v prihodnjih dneh,« je dejal Samo Robič, poveljnik civilne zaščite Maribor.

Drugo zaporo na tej relaciji pa najdemo na relaciji Celestrina - Nebova - Ložane. Tukaj po besedah očividcev, kljub današnjemu lepemu vremenu, voda še vedno postopoma odnaša cestišče.

Luka Prelc, krajan Celestrine, je povedal, da se je »ta cesta že posedala in so jo pač naknadno samo ravnali z asfaltom. Zdaj pač se je pokazala slika kakšna je, jaz mislim, da tu drenaža se sploh ni delala.«

Napovedi niso obetavne, na nekaterih območjih lahko pade tudi do 80 litrov na kvadratni meter

Vremenska napoved pa ne prinaša dobrih obetov, jutri, v noči na sredo in v sredo bodo vodotoki poplavljali v Podravju in Pomurju. Poplavlja pa tudi Krka in reka Kolpa. Za jutrišnji dan je tako že razglašen oranžni alarm.

»V 24 urah lahko pade med 30 in 60 litri dežja na kvadratni meter. Krajevno lahko tudi več, tja do 80 litrov na kvadratni meter in te padavine bodo najbolj obilne ravno na območjih, kjer je do sedaj padla največja količina padavin, torej na Štajerskem in v južni Sloveniji,« je izpostavil Janez Polajnar, hidrolog Agencije Republike Slovenije za okolje.

Še ena popolna zapora cestišča je na relaciji Rošpoh - Kamnica - Gaj, težave pa so prav tako na območju hriba Urban, blizu Kamnice.

»Če to matematično preračunate, je to 500 do 600 ton po hektarju dodatne obtežbe in glavnina odteče površinsko, gre pa še sigurno 20 do 30 odstotkov v globino in takrat porni tlaki narastejo in cesta zdrsne,« je dejal Metod Krajnc, pripadnik civilne zaščite za področje plazov.

Zemeljski plazovi uničili tudi stanovanjske objekte

Razmočenost terena pa povzroča dodatne težave tudi gasilcem. Doslej so na območju občine Maribor oskrbeli 14 plazov od teh so bili trije v bližini objektov, 14 je bilo zalitih kleti, štirikrat pa so gasilci posredovali tudi pri padcu dreves. Trenutno so še vedno na terenu, kjer izvajajo ustrezne ukrepe.

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje pa poroča, da je prišlo zaradi razmočenega terena na območju Šentilja do dveh zemeljskih plazov, ki sta ogrožala stanovanjski hiši in lokalno cesto.

Gasilci Prostovoljnega društva Šentilj v Slovenskih goricah so v obeh primerih razmočeno zemljino prekrili s folijo in meteorno vodo speljali stran od objekta, da so preprečili nadaljnje plazenje. En od stanovanjskih objektov je zaradi plazu v veliki meri uničen, zato so bili štirje stanovalci s pomočjo Civilne zaščite Šentilj začasno premeščeni na drugo lokacijo.

Dosti več gasilci sami storiti ne morejo. »Prekopavanje oziroma odvodnjavanje tiste odvečne vode, ki prihaja iz zemljine in pa prikrivanje s folijo. Da pač probamo rešiti, tega se ne da. Poskušamo pa vsaj omejili,« je pojasnil Primož Osojnik, poveljnik Gasilske brigade Maribor.

To opozarjajo pristojne službe

Ob slabi vremenski napovedi so iz Civilne zaščite Maribor sporočili še apel občanom.

»Da delujejo samozaščitno, da se držijo navodil pristojnih služb. Da morda v teh dneh pozorneje spremljajo tudi vaša poročanja, informacije, ki prihajajo. In da se seveda tudi držijo raznoraznih zapor in omejitev gibanja,« je poudaril poveljnik Civilne zaščite Maribor.

Pristojne službe opozarjajo, da je smotrno umakniti vrednostne predmete iz pritličja in kleti v višja nadstropja, umakniti avtomobile na višje predele, spremljati hidrološke razmere okrog sebe in upoštevati nasvete pripadnikov civilne zaščite.

Ko pa se poplave že dogajajo, nikakor ne smemo reševati svoje lastnine, saj so študije pokazale, da v času tovrstnega reševanja nastane največ smrtnih žrtev.