Namesto pretepov med fanti zdaj prevladuje prikrita agresija

Število mladoletniških kaznivih dejanj, kot so nasilništvo, grožnje in lahke telesne poškodbe, se je v zadnjih letih podvojilo. Lani smo zabeležili najvišje število tovrstnih dejanj v zadnjem desetletju. 

Leta 2022 so slovenski policisti obravnavali 1.458 kaznivih dejanj, ki so jih storili mladoletniki, kar je 8,7 odstotka več kot leto poprej. Otroke z motnjami v vedenju in čustvovanju v Sloveniji obravnava devet zavodov. Septembra letos je bilo v te zavode vključenih 559 otrok, kar je skoraj 100 več kot pred dvema letoma. 

Policijska uprava Maribor je danes organizirala 21. strokovni posvet Mladi in kriminal, kjer so govorili o generaciji Z in odklonskem ravnanju mladih. Ko govorimo o generaciji Z, imamo v mislih posameznike, stare med 11 in 28 let, ki so odraščali v digitalni dobi. Ta generacija je že od otroštva obdana z mobilnimi telefoni, tablicami in družbenimi omrežji, ki so postali sestavni del njihovega vsakdana. Za razliko od milenijcev je za njih tehnologija nekaj samoumevnega, kar vpliva tudi na njihove vrednote in način življenja.

Borut Marolt, ravnatelj Vzgojnega zavoda Logatec, je pojasnil: »Generacija Z ima svoje vrednote, odraščali so drugače kot starejše generacije. Predvsem je danes izjemno pomemben virtualni svet, ki ga v mojem otroštvu sploh ni bilo. Težko jih je razumeti, če sam nisi šel skozi to obdobje, saj ne veš, kaj vse se jim plete po glavi.«

V virtualnem svetu preživijo veliko časa, kar vpliva na njihovo zaznavanje realnosti. Meja med resničnim in neresničnim je pogosto zabrisana, kar lahko vodi v problematično vedenje.

»Mislijo, da je to, kar vidijo na spletu, kar je nekomu smešno, tudi če nekoga boli, normalno. V realnem življenju nato počnejo stvari, ki jih zabavajo, ne da bi pomislili, kako se počuti nekdo na drugi strani,« je dejala Simona Lilek, vodja Skupine za mladoletniško kriminaliteto na Policijski upravi Maribor.

Nekoč so obračunavali s pestmi, danes se napadalci skrivajo na internetu

Razlogi za kazniva dejanja med mladostniki so številni. Poleg odsotnosti vzgoje in socialnih pritiskov strokovnjaki opozarjajo na negativen vpliv digitalnega okolja. Še posebej zaskrbljujoče je vse slabše mentalno zdravje mladih.

»Stres narašča, prav tako osamljenost in strahovi. Mladostniki, ki izkušajo te impulze, so postavljeni v situacijo, ko bodo te občutke eksternalizirali – to pomeni porast agresivnosti in deviantnega vedenja – ali pa jih bodo internalizirali, kar vodi v porast depresije, anksioznosti in drugih težav,« je poudaril Andrej Naterer s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Poleg tega so se spremenili tudi načini, kako posamezni pripadniki Generacije Z medsebojno obračunavajo. 

»Nekoč so fantje pogosteje reševali stvari s pestmi, danes pa gre za bolj prikrito, podtalno agresijo ali pa se agresija preseli v virtualni svet, kjer lahko tisti, ki jo izvaja, ostane skrit,« je dodal Marolt.

»Opazujemo porast primerov, ko mladostniki prek spleta nagovarjajo druge, naj se slečejo ali pošljejo svoje fotografije, ki jih nato širijo med vrstniki,« je povedala Lilek.

Nujna je sprememba Kazenskega zakonika

Kazenska odgovornost mladoletnikov v Sloveniji se začne pri 14 letih, vendar mladoletniki, mlajši od 16 let, ne morejo prejeti zaporne kazni, temveč le vzgojne ukrepe.

»Pri hujših kaznivih dejanjih, ko je storilec star 17 let in se zaveda svojih dejanj, je vprašanje, ali je resocializacija sploh še mogoča,« je povedal Miha Šepec s Pravne fakultete v Mariboru.

Marolt je zaključil: »Avtoriteta danes ni več samoumevna. Pridobiti si jo moraš, prislužiti si jo moraš.«

Strokovnjaki opozarjajo, da so potrebne spremembe zakonodaje, ki obravnava mladoletne prestopnike.

»Postopki morajo biti hitri. Če hočemo, da je kazen vzgojna, mora biti hitra. Po nekaj letih mladostnika pripeljati v institucijo zaradi dejanja, ki ga je storil pred tremi leti, nima smisla,« še dodaja Marolt.

Ob tem ne smemo pozabiti na žrtve. Država mora zagotoviti jasno sporočilo, da bodo storilci pravično kaznovani.