V slovenskih bolnišnicah veliko posameznikov, ki bi lahko hospitalizacijo preprečili s cepljenjem proti koronavirusu. A če namesto cepljenja čakate na učinkovita zdravila proti okužbi s koronavirusom, boste morali čakati še vsaj do naslednjega leta.
Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 je med drugim sodelovala tudi Mateja Logar, vodja svetovalne skupine pri Ministrstvu za zdravje, ki je poudarila, da so trendi števila novo okuženih in novo sprejetih v bolnišnice ugodni.
A kot pravi je kljub temu v tem trenutku v enotah za intenzivno zdravljenje hospitaliziranih več kot ena tretjina vseh bolnikov, ki so v bolnišnicah. Večinoma gre za bolnike, ki so stari nad 50 let.
»Kar pomeni, da so to ljudje, ki bi že lahko bili cepljeni. Kar želim povedati, je, da je v resnici pomembno, da se vsak, ki ima možnost, odzove in odloči za cepljenje,« pravi Logarjeva, saj lahko le tako v državi še hitreje zmanjšamo število okužb.
Pri tem opozarja na zmotna prepričanja, da se kljub umirjanju epidemije in prihajajočim poletnim mesecem ni potrebno cepiti. »Takšno razmišljanje je lahko kljub vsemu nevarno. Zavedati se moramo, da v primeru z lanskim letom, ko smo imeli v takšnem času 36 bolnikov v bolnišnicah, imamo sedaj bolnikov veliko več, kar pomeni, da je tudi virusa v populaciji bistveno več,« poudarja Logarjeva.
PREBERITE ŠE:
PCT sistem pomemben za sproščanje ukrepov
Z današnjim dnem smo v državi še dodatno sprostili številne ukrepe, pri čemer pa, kot izpostavlja Logajeva, kar veliko prahu dviguje sistem PCT, gre za prebolevnike, cepljenje ter testirane.
»Ta model se pojavlja v vseh evropskih državah, ni nekaj, kar bi bilo prisotno samo v Sloveniji, hkrati pa se moramo zavedati, da lahko s tem modelom bistveno prej sproščamo številne dejavnosti, kot bi jih sicer. Če tega ukrepa ne bi uvedli, bi bila še vedno zaprta večina gostinskih lokalov, ne bi mogli sproščati kulturnih prireditev ali dovoliti prisotnosti gledalcev na športnih prireditvah,« dodaja Logarjeva.
PREBERITE ŠE:
Invermektin namesto cepljenja?
Borut Štrukelj, profesor s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, se je v svoji predstavitvi na današnji tiskovni konferenci dotaknil zdravil, za katera nekateri pravijo, da bi jih lahko uporabljali kot nadomestno zdravljenje proti koronavirusu. Izpostavil je predvsem zdravilo ivermektin, ki je že dolgo v uporabi, in je registrirano za uporabo proti parazitom.
»Vprašanje, ki se pojavlja, je, ali lahko ivermektin porabljamo kot nadomestno zdravljenje. Ta trenutek je položaj takšen, da sta Svetovna zdravstvena organizacija in Evropska agencija za zdravila nekoliko posodobili priporočila. Še vedno sicer velja, da za samo zdravljenje to zdravilo ni primerno. Zakaj? Ker za zdaj ne vemo še niti tega, kakšen bi lahko bil optimalni odmerek. Jasno pa je, da se je to zdravilo kot učinkovina na celičnem nivoju in na predkliničnem nivoju izkazalo zmanjšanje replikacije virusa,« razlaga Štrukelj.
Pri tem Štrukelj poudarja, da ivermektin ni zdravilo, ki bi preprečilo okužbo. »Torej, preventivno ga ne moremo uporabiti. In drugič, zdravilna učinkovina je v večjih odmerkih močno toksična,« pravi Štrukelj in dodaja, da gre za zdravilo, ki je primerno samo za bolnišnično rabo
PREBERITE ŠE:
Prva zdravila na tržišču komaj naslednje leto
Med posamezniki je po besedah Štruklja zelo opevana tudi zdravilna učinkovina imenovana molnupiravir, ki preprečuje podvojevanje in razširitev virusa v organizmu. »Vendar klinične študije še niso pokazale take učinkovite, da bi to učinkovino sprostili in jo registrirali kot zdravilo,« razlaga Štrukelj.
Pri tem dodaja, da če raje, kot da se bi cepili, čakamo na takšna učinkovita zdravila proti koronavirusu, bomo morali še nekaj časa počakati, saj bi se na tržišču lahko zdravila pojavila šele v januarju prihodnjega leta.
Dobro kaže tudi razvoju preostalih cepiv, ki še niso na trgu. Med drugim bi lahko bilo cepivo Sputnik na voljo že v juniju, istega meseca pa tudi cepivo NovaVax.
