Iz pravosodja pozivi k ureditvi plačnih in kadrovskih razmer tudi za sodno osebje.
Potem ko je predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević pred dnevi v pismu vladi opozoril na neustrezen plačni položaj sodnega osebja in posledično kritične kadrovske razmere za delo sodišč, so se danes odzvali tudi v Sindikatu delavcev v pravosodju.
Tudi v sindikatu so vnovič pozvali vlado, naj nemudoma pristopi k reševanju nastalih razmer.
Sodišča se soočajo z velikim pomanjkanjem kadra
Zaradi nestimulativnega plačnega položaja sodnega osebja se sodišča soočajo z velikim pomanjkanjem kadra in splošnim nezadovoljstvom zaposlenih, seznami sodniških pripravnikov so prazni, strokovnih sodelavcev pa je vedno manj.
Na prvostopenjskih sodiščih pa še posebej kronično primanjkuje ostalega sodnega kadra, zlasti sodnih zapisnikarjev, vpisničarjev in informatikov, je v pismu vladi in premierju Robertu Golobu zapisal predsednik vrhovnega sodišča in izpostavil zelo veliko fluktuacijo kadra.
»Da je stanje res alarmantno, potrjuje dejstvo, da so nekatera prvostopenjska sodišča že primorana krniti obseg svojega poslovanja, ker ne morejo več zagotavljati delovnega procesa« je opozoril Đorđević.
Z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v aktualnih javnih razpravah ter v objavljenih predlogih in izhodiščih za spremembo plačnega sistema 'problematika sodnega osebja spregledana', je zapisano v pismu, ki ga je sicer danes javnosti posredoval Sindikat delavcev v pravosodju, ki je v vednost prejel pismo predsednika vrhovnega sodišča.
»Veseli nas, da se je tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije pridružilo opozorilom o neustreznem plačnem položaju sodnega osebja (enako sicer velja za zaposlene v širšem pravosodnem sistemu, torej tudi zaposlene na državnih tožilstvih in zaporih) in s tem podprlo legitimnost zahtev Sindikata delavcev v pravosodju,« pa so v današnjem odprtem pismu, ki so ga prav tako naslovili na vlado in premierja Goloba, zapisali v Sindikatu delavcev pravosodja.
Preberite še:
Osnovni razlog za pomanjkanje kadra neustrezno vrednotenje delovnih mest
Poudarili so, da že vrsto let opozarjajo na izrazito podplačanost zaposlenih v pravosodnem sistemu v primerjavi z drugimi primerljivimi delovnimi mesti v javnem sektorju, rezultat česar je bil med drugim tudi stavkovni sporazum, na podlagi katerega je bila imenovana delovna skupina, ki je pripravila Analizo strukture obstoječih delovnim mest, potrebnih za delovanje sodstva, in Belo knjigo o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstvu.
»Analiza je jasno razkrila, da je osnovni razlog za alarmantno kadrovsko situacijo na sodiščih povsem neustrezno vrednotenje delovnih mest, bela knjiga pa je začrtala smernice za ustrezno oblikovanje prihodnje plačne politike,« so še zapisali v sindikatu.
»Potrebno je upoštevati potrebe sodstva in dejansko delo zaposlenih«
Omenjeno analizo in belo knjigo je v pismu vladi izpostavil tudi predsednik vrhovnega sodišča, ki pa je dodal, da ker gre za pomembno in kompleksno področje, »se ni mogoče zadovoljiti z dejstvom, da je usoda sodnega osebja odvisna zgolj od pogajalske moči posameznih sindikatov«.
»Sodstvo ne potrebuje zgolj odprave plačnih nesorazmerij, ampak redefinicijo obstoječih delovnih mest na način, ki bo odražal potrebe sodstva in dejansko delo zaposlenih, za katerega bodo ti ustrezno nagrajeni in stimulirani,« je zapisal predsednik vrhovnega sodišča.
Meni, da je zato v strokovno razpravo plačne reforme javnega sektorja potrebno vključiti tudi predstavnike sodstva, od predsednika vlade pa pričakuje, da se zaveda resnosti položaja ter da se bo zavzel za uresničitev predlogov iz bele knjige.
