1. novembra se spominjamo pokojnih, tistih, ki so nam bili blizu. V ta namen jim na grobovih prižgemo tudi sveče in jim poklonimo različne cvetlične aranžmaje. Slovenska posebnost je, da porabimo največ nagrobnih sveč na prebivalca.
V času 1. novembra na pokopališčih gori več nagrobnih sveč kot katerikoli drug dan v letu. Kljub temu pa sveče predstavljajo velik davek za okolje.
»Samo elektronske še prižigamo. Prijateljici, ki je umrla, ji je ena prižgala elektronsko svečo in že pet let gori,« nam zaupa mimoidoča.
Druga pa doda: »Na vsakem grobu prižgem eno. Za moje starše eno, za njegove starše eno in je čisto dovolj.«
V Snagi skladiščijo okoli 87 ton odpadnih sveč
Kljub številnim pozivom o bolj ekoloških odločitvah, pa prodajalci sveč na pokopališču Pobrežje opažajo, da med ljudmi še vedno prevladujejo nakupi plastičnih sveč, ki predstavljajo veliko okoljsko obremenitev.
»Še vedno največ gredo plastične nagrobne, še vedno je to aktualno,« pravijo v Svečarstvu Svenšek.
Kot še dodajajo, so ljudje še vedno zelo navajeni na plastiko. Ko sveče ugasnejo, pa se spremenijo v goro plastike. Samo v Javnem podjetju Snaga trenutno skladiščijo okoli 87 ton odpadnih sveč.
»Opažamo sledeče, da je v bistvu v času covid obdobja bilo teh odpadnih sveč nekoliko manj, zdaj pa ponovno prihajamo nekje na iste številke pred tem obdobjem, tam pred letom 2019,« opaža Darko Bečaj, vodja službe zbiranja odvoza odpadkov v Javnem podjetju Snaga.
Kaj pa alternative?
Mnogi se zato odločajo tudi za okolju prijaznejše alternative. Izbirajo steklene ali solarne sveče, tiste, ki jih je mogoče znova napolniti ali takšne z daljšim časom gorenje. Nekateri pa na grob polagajo tudi unikatne žalne kamne ali lesene svečke.
Z lasersko izdelavo lesenih sveč se v zadnjem letu ukvarja tudi Damjan Casar, ki se sicer z izdelavo lesnih izdelkov ukvarja že več kot deset let.
»Zdelo se mi je, da imamo preveč plastike, katere se vedno znova uporablja. Ko vidim na pokopališču tiste gore sveč, ki se jih zavrže v roku dveh, treh dni, se mi je vedno zdelo škoda,« je jasen Casar.
Kot še dodaja, neobdelana lesena sveča zdrži najmanj teden dni, ustrezno zaščitena pa lahko zdrži tudi do tri mesece.
Slovenci nismo vzor glede zmanjševanja porabljenih sveč
Čeprav je ekoloških pristopov, kako se lahko poklonimo pokojnim veliko, med drugim lahko zanje prižgemo tudi virtualno svečko, pa v Sloveniji med odpadki še vedno konča na tone teh izrazov spomina.
»Slovenci moram reči, da nismo ravno nekako vzor, kar se tiče zmanjševanja količin porabljenih sveč. Nekako razpolagamo s podatkom nekje 16 milijonov sveč bi naj bilo prodanih, to predstavlja cirka štiri tisoč ton odpadnih sveč potem na leto,« še doda Bečaj.
Spomnimo pa še, da se spoštljiv odnos do pokojnih ne meri s številom prižganih sveč. Medtem ko lahko prižgana sveča manj pomeni pomemben korak za lepšo prihodnost.
