Dva mlada fanta, 450 kilometrov in en sam cilj. Prehoditi pot z Goričkega v Piran. 18-letnemu Domnu in 20-letnemu Žigi je to uspelo.
S svojim podvigom sta navdušila in navdihnila marsikoga. Najstnika, ki sta si na rame poveznila nahrbtnika in se odločila počez prehoditi Slovenijo, to je nekaj česar danes ne vidiš prav pogosto. Domačini, ki sta jih srečala na poti, so bili po večini navdušeni nad njuno idejo.
»Nekateri so bili tako navdušeni, da so se nama želeli kar pridružiti. Veliko je bilo takih, ki so naju pohvalili in rekli, da naju občudujejo in da sami tega nebi zmogli,« pove Domen.
Kaj je bila prva stvar, ki sta jo naredila, ko sta prišla na cilj?
»Takoj, ko sva prišla do konca, sva skočila v morje. Vesela sva bila, da je najin trud poplačan, ampak sva se kljub temu spogledala in se spraševala, kaj bova počela zdaj. Izlet je trajal toliko časa, da nama je hoja postala že rutina.«
S svojim dejanjem sta marsikomu v navdih. Kaj je tvoje sporočilo vsem tistim, ki imajo podobno idejo, kot si jo imel sam, a je ne upajo uresničiti?
»Vsekakor me veseli in si štejem v čast, če sva komu v navdih. Vsem, ki imajo kakršnokoli idejo, bi rekel, naj jo vsaj poskusijo uresničiti. Enkrat v nekem naključnem pogovoru pri tabornikih, ko smo se pogovarjali, kako bi nekaj naredili je nekdo rekel: 'Dajmo nekaj narediti, pa da vidimo, kam nas pripelje.' Čeprav to takrat ni bilo mišljeno kot kakšen nasvet ali kaj podobnega, mi je ostalo v glavi in se od takrat naprej poskušam tako vesti. Ni popolnoma nujno kje in kako začneš, ampak samo, da začneš.«
Imata v načrtu še kakšen skupen pohodniški podvig?
»Malo za šalo, malo zares, sva se na koncu res spogledala in se začela pogovarjati, kam greva naslednjič. Mogoče ne pohodniškega, razmišljava bolj o kakšni kolesarski turi.«
Na pot sta se podala 21. julija, vsak dan prehodila od 25 do 30 kilometrov in svojo dogodivščino po natanko 19 dneh zaključila s skokom v morje.
Slovenska obala in morje, pred vama pa le še ciljna ravnina. Kaj ti je šlo takrat po glavi?
Zadnje kilometre sem premišljeval o celotni poti, ki sva jo prehodila. Seveda je bilo veliko zadoščenje, ko sva prišla do morja. Dolgo časa sva hodila in v to sva vložila res veliko energije. Vse se je sestavilo in v imenu obeh lahko rečem, da sva bila presrečna, da nama je uspelo in da sva uspešno prišla do cilja.
