Po mednarodnem dnevu žensk, 8. marcu, bodo v četrtek znova v središču ženske, tokrat tiste, ki so matere. V Sloveniji so med ženskami, starejšimi od 19 let, mame tri od štirih, so za STA navedli na državnem statističnem uradu.
Obeleževanje materinskega dneva se je v Evropo preneslo iz Združenih držav Amerike, kjer je v navadi od leta 1910. Evropske navade, povezane z materinskim dnem, denimo obisk staršev in obdaritev matere, pa imajo po ugotovitvah raziskovalcev korenine v Angliji.
V Sloveniji je materinski dan 25. marca, ko je v Katoliški cerkvi praznik angelovega oznanila Mariji, da bo rodila Božjega sina.
Po navedbah statistikov je med ženskami, starimi od 20 do 25 let, mati vsaka tretja, med starimi od 45 do 49 let pa je mater 90 odstotkov.
Ženske v Sloveniji rojevajo vedno pozneje. V obdobju po 2. svetovni vojni so bile ob rojstvu prvega otroka najmlajše leta 1976, ko so bile v povprečju stare 22,7 leta. V začetku 90. let pa so se povprečne starosti mater ob rojstvu prvega otroka začele dvigovati. Ženska, ki je rodila prvič, je bila leta 2019 v povprečju stara že 29,6 leta.
PREBERITE ŠE:
V Sloveniji največ takšnih mam, ki imajo dva otroka
Pri nas ženska po zadnjih podatkih rodi približno 1,5 otroka, vendar so v to številko zajete vse ženske, tudi tiste, ki niso oziroma še niso rodile. Med vsemi, ki so rodile, je največ takih, ki imajo dva otroka.
V državi se je lani glede na začasne podatke rodilo 18.363 otrok. To je pet odstotkov manj kot leto prej. Število živorojenih otrok sicer upada že zadnjih deset let. Več kot 20.000 otrok v enem letu se je nazadnje rodilo leta 2017.
Število rojenih otrok na 1000 prebivalcev je leta 2016 padlo pod deset, tri leta pozneje pa se je na 1000 prebivalcev statistično rodilo le še 9,3 otroka.
Vsako leto se rodi več dečkov kot deklic, kar je biološka zakonitost. Dolgoletno povprečje za Slovenijo je, da se na 100 deklic rodi 106 dečkov.
Slovenija je bila leta 2019 med vsemi članicami EU-28 v vrhu po stopnji delovne aktivnosti žensk v starosti od 15 do 64 let z dvema otrokoma. Delovno aktivnih jih je bilo namreč 88 odstotkov. Z odstotkom manj je sledila Švedska, na tretje mesto pa se je uvrstila Danska s 85 odstotki. Na repu lestvice je bila Italija z 58 odstotki.
Prav tako je stopnja delovne aktivnosti pri nas visoka med ženskami z enim ali s tremi in več otroki. Tudi po vrednosti teh dveh podatkov sodimo med prve tri države članice Evropske unije.
