Letošnji izpad pridelka grozdja bo med 30- in 60-odstotni, odvisno od vinorodnega okoliša zaradi izjemnih vremenskih razmer in zlate trsne rumenice, opozarja Gospodarska zbornice Slovenije. Skrbi jih tudi vse večje opuščanje vinogradov.
Združenje slovenskih vinarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije opozarja, da bo letošnji pridelek za tretjino nižji glede na zadnje petletno povprečje.
Kot so zapisali, člane združenja skrbi tudi vse večje opuščanje vinogradov, ki je posledica razmer v sektorju in negotovosti, ki se napovedujejo na področju zmanjševanja rabe fitofarmacevtskih sredstev, ekstremnih vremenskih razmer in evropske protialkoholne politike.
Zato pozivajo pristojna ministrstva in vlado, da prisluhne težavam vinogradnikov in vinarjev in nemudoma zagotovi finančno pomoč sektorju, ki je v Sloveniji izjemnega gospodarskega pomena za razvoj turizma, gastronomije in obdelanega podeželja.
Letino oklestilo spomladansko deževje in zlata trsna rumenica
Kot pravijo, se težave z nizko letino zaradi vremena se kopičijo že več let.
»V Posavju je pridelek zaradi pozebe in spomladanskega dežja zmanjšan za 25 do 35 odstotkov na Bizeljskem celo do 70 odstotkov. Na Primorskem ocenjujejo zmanjšanje pridelka za tretjino, v Vipavski dolini do 50 in na Krasu do 60 odstotkov. V vinorodni deželi Podravje je izpad okrog 30 odstotkov, pridelek pa je dodatno še oklestila zlata trsna rumenica,« pojasnjujejo.
Količinsko manjše letine povzročajo skrb slovenskim vinarjem, da bodo izgubili mesto na trgovskih policah. Vina je namreč v Evropski uniji preveč in bi zato lahko na slovenske police prišlo po nizkih cenah. »Izguba domačega trga pa bi za dejavnost slovenskega vinogradništva in vinarstva pomenila propad ob že tako težkih razmerah,« so izpostavili.
Pričakujejo, da pristojna ministrstva poiščejo dolgoročno sistemsko rešitev
»Letošnja letina grozdja je rekordno nizka. Precej nižje letine so že tretje leto zapored, kleti so prazne in sedaj resnično rabimo pomoč za ohranitev delovnih mest,« je povedal Gorazd Bedenčič, predsednik Združenja slovenskih vinarjev.
Kot pravi, se vinogradniki po svojih močeh prilagajajo na vremenske razmere z optimizacijo proizvodnje, digitalizacijo, uporabo naprednih strojev in tehnologij, vendar so pogosti vremenski ekstremi neobvladljivi.
Bedenčič se je zahvalil državi za pomoč pri spopadanju z zlato trsno rumenico, a kot pravi, so pomoči ob naravnih nesrečah zaradi zapletenih postopkov zelo počasne in močno omejene.
»Pričakujemo, da pristojna ministrstva skupaj z vsemi deležniki v vinskem sektorju poiščejo dolgoročno sistemsko rešitev za pomoč vinogradniško – vinarskemu sektorju in aktivno ukrepajo ob letošnji izjemno nizki letini in slabih zadnjih letinah s pomočjo vinogradnikom in vinarjem,« je dejal.
