Vsako leto znova, konec decembra, ljudje posvetijo novoletnim zaobljubam oziroma ciljem, ki jih v novem letu želijo doseči. V novo leto zakorakajo, kot da bi obrnili novo poglavje v knjigi, ki jo pišejo.
Polni so upanja z osredotočenostjo na spremembe, ker so ponovno trdno prepričani in verjamejo v to, da so sami gospodarji svojega življenja. Osredotočajo se na opuščanje slabih navad in obljubijo si nov začetek.
Novoletne zaobljube v preteklosti
Novoletne zaobljube segajo v antični Babilon, kjer beležijo tudi prvo praznovanje novega leta. Zanje se je takrat sicer začelo sredi marca, ko so zasadili pridelke, okronali novega kralja in bogovom obljubili, da bodo plačali svoje dolgove in vrnili izposojene predmete.
Njihova tradicija, imenovana Akitu, je trajala, kar 12 dni. Zgodbo novoletnih zaobljub so nadaljevali v starem Rimu, ko je bil 1. januar razglašen za začetek novega leta.
Mesec so poimenovali po dvoglavem bogu Janusu, ki je imel za Rimljane poseben pomen. Verjeli so, da hkrati gleda v preteklo leto in prihodnost, zato so mu v novem letu obljubljali dobro vedenje.
O novoletnih zaobljubah, kot jih pa poznamo danes, so prvič pisali leta 1813 v bostonskem časopisu.
Resolucije, h katerim se ljudje najbolj pogosto zavežejo
Verska tradicija se je prelevila v razmislek o osebnih ciljih, ki jih ljudje sprejemajo zase. Dandanes je na seznamih novoletnih zaobljub veliko poudarka na fizičnem zdravju, kar vključuje športanje, zdravo prehrano in kvaliteten spanec.
Zavezanje h športnim aktivnostim zelo koristi raznim fitnes klubom, ki decembra v času praznikov ponujajo celoletne karte. Ravno pravi čas, ko so ljudje preveč siti in malo bolj motivirani.
V resničnosti pa prodaja celoletnih kart koristi zgolj fitnesom, ker jih velika večina na koncu ostane neizkoriščenih. Priljubljene so tudi resolucije, ki temeljijo na osebnem razvoju in ljudi ženejo k razvijanju novih talentov, sposobnosti in izobraževanju.
Med zadnjimi pa so priljubljene še zaobljube, ki se osredotočajo na izboljšanje duševnega zdravja. Ljudje se tako ponovno lotijo praks čuječnosti, kot so meditacija in vaje hvaležnosti.
Napotki za vztrajnost pri postavljenih ciljih
Čeprav se v trenutku postavljanja zaobljub zdi, da so postavljeni cilji čisto dosegljivi, naj bi osemdeset odstotkov ljudi do 1. februarja že prekršilo svoje cilje. Te pa naj bi do konca leta doseglo samo osem odstotkov ljudi.
Navdušenje nad novoletnimi zaobljubami lahko hitro popusti, zato je pomembno, kako se ljudje lotijo postavljanja svojih ciljev. Pomembno je, da so cilji realistično zastavljeni in razdeljeni na dosegljive korake, ki jih lahko ljudje praznujejo.
Veliko lažje je tudi, če imajo ljudje sistem podpore, ki jim nudi spodbudo in jih motivira tudi na slabše dni. Psihoterapevtka Petra Cvek na spletnem portalu Mojaleta.si izpostavlja, da je eden izmed ključnih dejavnikov, ki ga je treba upoštevati pri oblikovanju novoletnih zaobljub, zmernost.
Vsem svetuje, da si »izberejo eno ali dve novoletni zaobljubi«, ker ob prevelikem številu novopostavljenih ciljev, obstaja večja verjetnost, da na koncu ne bo nobene vidne spremembe. Opominja še, da se ljudje osredotočajo na majhne cilje, ki »jih bodo ljudje lažje dosegali, kar pa bo dobro vplivalo na motivacijo«.
Seveda bodo prišli tudi dnevi, ko ne bo energije za nič in takrat je ključno, da takšnih dni ljudje ne dojemajo kot neuspeh. Ključni sestavini pri spremljanju resolucij sta konsistenca in vztrajnost.
Pomembno je zavedanje, da je pot samoizboljševanja dolga in je vsak dan čas za nov poskus. Lep opomnik pa je tudi dejstvo, da imajo ljudje kadarkoli čas, se kaj novega naučiti in kaj starega opustiti. Spremembe so dosegljive vsak dan, ne samo v duhu prvega januarja in novega začetka leta.
Aida Čehić
Komentarji (2)
V novem letu se ne bom več podelal v gače
Sem bil sinoč na veselici na dočeku novoga leta u Murski sobot
Sem se tak napil da sem se usral u gače
Mi je bilo tako toplo med nogami
Ali muzik je bil pa ta prav
drugače pa je bil ognjemet menda tudi ta prav
youtu.be/-pYdWPQRImc
Starejše novice
