Kako komunicirati s tistimi, ki so v karanteni? To so usmeritve, ki vam bodo v pomoč

Situacija, ki smo ji izpostavljeni, predstavlja velik izziv za vse. Tudi za tiste, ki prihajate v stik z osebami, ki so zaradi suma na okužbo ali potrjene okužbe s koronavirusom v izolaciji ali karanteni. 

To je lahko vir napora in stresa, ki lahko načne zdravje. Zato ves čas delovanja najprej (po)skrbite za svoje umirjeno in dobro počutje, tako telesno kot tudi duševno. S tem boste naredili nekaj dobrega zase, hkrati pa boste tudi boljša opora osebam, s katerimi govorite, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

To so usmeritve, ki bodo v pomoč pri pogovoru z osebami, ki so zaradi suma na okužbo ali potrjene okužbe v izolaciji ali karanteni in se lahko soočajo z različnimi duševnimi stiskami.

Če med pogovorom opazite, da oseba potrebuje poglobljeno psihološko podporo oziroma pomoč, osebo preusmerite na ustrezne vire pomoči.

Splošne informacije o osebah v karanteni oziroma izolaciji:

• Osebe v izolaciji ali karanteni so v trenutni situaciji lahko bolj vznemirjene, ker je situacija neobičajna.
• Ljudje se različno odzivamo na stresne situacije. Posameznikov odziv je odvisen od osebnostnih značilnosti, izkušenj, socialnih in ekonomskih resursov, virov podpore v okolju.
• Med običajne odzive na stresno situacijo lahko spadajo: strah in zaskrbljenost za lastno zdravje in zdravje naših bližnjih, spremenjen način prehranjevanja, težave s spanjem, poslabšanje obstoječih kroničnih stanj, prekomerna raba alkohola, tobaka in drugih psihoaktivnih snovi.

V povezavi s koronavirusom in ukrepi izolacije oziroma karantene imajo ljudje običajno naslednje strahove:

• Strah pred okužbo in pred zapleti pri (morebitni) okužbi.
• Skrb za družinske člane, strah, da bi se okužil kdo od njih, strah in zaskrbljenost, da so  jih/ali jih bodo morda okužili prav oni.
• Strah pred posledicami na delovnem mestu in finančnimi težavami, strah pred stigmo.

Določene ciljne skupine, kot so osebe z duševnimi motnjami, otroci, starejši, osebe s kroničnimi obolenji, se lahko bolj intenzivno odzovejo na nastalo situacijo.

Soočajo se tudi že z nekaterimi posledicami epidemije, kot so stiske, povezane z izgubo službe, spremenjeno partnersko oziroma družinsko dinamiko in morebitnimi razvezami, spremenjenim načinom šolanja, izolacijo in osamljenostjo v primeru odrejene karantene.

Konkretne usmeritve za pogovor

Okužba z virusom, odločba o karanteni oziroma celotna situacija, povezana s pandemijo koronavirusne bolezni in njene posledice, lahko pri marsikomu vzbudijo občutke zaskrbljenosti, tesnobe, povzročijo duševno stisko. To se lahko odrazi takoj ali z zamikom, lahko pa je prisotna stiska že od prej, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Ko govorite z osebo, ki je zaradi suma na okužbo ali potrjene okužbe v izolaciji ali karanteni, ji lahko nudite podporo v skladu s spodnjimi usmeritvami:

• Med klicem govorite z umirjenim glasom in pozitivnim tonom, ki izraža odprtost, razumevanje in upanje.
• Pozanimajte se, kaj klicalcu predstavlja največjo stisko oziroma težavo.
• Osebo poskušajte pomiriti. Sprejmite in ne obsojajte posameznikove čustvene reakcije, tudi, če se vam zdi pretirana. Podcenjevanje ali zmanjševanje pomena posameznikove stiske ne pomaga, prav tako ne pomaga instant tolažba v smislu: Vse bo v redu. Ni tako hudo.
• Osebi omogočite, da o svoji stiski, o svojih strahovih spregovori. Poslušajte in ne prekinjajte.
• Pomirite osebo. Sporočite ji, da razumete njeno stisko, saj je situacija res izjemna. Hkrati poudarite, da je čustvena reakcija, kot jo v danih okoliščinah doživlja, normalna.

Posamezniku ponudite občutek varnosti in kontrole:

Občutek varnosti lahko povečate s tem, da osebi sporočite, da pristojne službe delajo vse za zajezitev širjenja okužbe in da zdravstveni kader skrbi za kakovostno oskrbo oseb, okuženih s koronavirusom.

Poudarite, da je v tem trenutku ključno, da jim zaupamo in se ravnamo po njihovih navodilih:

• Občutek kontrole lahko povečate s tem, da osebo spomnite na to, kar lahko sama naredi za to, da zaščiti sebe in svoje bližnje ter da se življenje čim prej vrne v normalne tirnice (higienski ukrepi in tako dalje).
• Če je oseba pretirano obremenjena s strahovi/tesnobnimi občutki, povezanimi s trenutnimi razmerami, jo usmerjajte na »tukaj in zdaj«.
• Posameznika spodbudite, da, kolikor se da, nadaljuje z obstoječimi vsakodnevnimi aktivnostmi (rutino), po potrebi uvede nove.
• Ljudje včasih težko sprejmemo spremembe, ker nam obstoječi okvirji nudijo varnost. V trenutni situaciji je osebo dobro spomniti, da ni vsaka sprememba nujno slaba in da je v tej situaciji potrebna.
• Osebi pomagajte, da se spomni, kako je v preteklosti reševala in se spopadala s stresnimi situacijami.
• Osebi pomagajte prepoznati in najti upanje. Pomagajte ji, da prepozna stvari, ki so zanjo pomembne, ji osmišljajo življenje in ji pomagajo upati.
• Spodbujajte posameznika, da se osredotoči na določeno aktivnost ali nalogo, na primer fizična aktivnost, ki jo lahko izvaja doma, miselne vaje (križanke, sudoku, branje knjig, gledanje filmov …).

Spomnite ga na uporabo tehnik sproščanja, če mu je to blizu in jih pozna (dihalne tehnike, vizualizacija, postopno mišično sproščanje, avtogeni trening ...). Če teh tehnik ne pozna, je lahko dobrodošla že usmerjenost na enakomerno, počasno dihanje.

V pomoč pa so mu lahko tudi zvočni posnetki vodenega sproščanja in priročnik Tehnike sproščanja, ki so objavljeni na spletni strani Skupaj za zdravje.

• Pomagajte mu vzpostaviti strukturo in načrt dneva (na primer katero aktivnost bo počel ob kateri uri).
• Predlagajte, da zmanjša izpostavljenost medijem in novicam o koronavirusu.
• Posamezniku sporočite, da razumete njegovo stisko in ga spomnite, spodbudite k temu, da ohrani stike s soljudmi prek telefona, socialnih omrežij in drugih novodobnih tehnologij.
• Vprašanja oseb, s katerimi pridete v stik, se lahko ponavljajo. Kljub temu poskusite ostati mirni in potrpežljivi. Informacija je lahko samoumevna za vas, a oseba na drugi strani jo mogoče sliši prvič. Predvsem starejšim bo verjetno potrebno isto informacijo ponoviti večkrat – morda na različne načine.

Osebe se lahko po telefonu odzovejo na različne načine – jezno, napadalno, jokavo, panično, žaljivo. To je način njihovega izražanja stiske. Odziva ne jemljite osebno, vendar je pomembno, da hkrati zaščitite sebe in ohranite meje.

Posamezniku, ki je razburjen, žaljiv ali napadalen, na miren način sporočite, čemu je pogovor namenjen in da on s svojim sodelovanjem ključno prispeva k preprečevanju okužb in res želite pogovor nadaljevati v smeri, ki bo za oba koristna.

Kam preusmerjati klice?

Da bi osebe, s katerimi prihajate v stik, kar najbolje opolnomočili za soočanje s situacijo, jim ob koncu pogovora omenimo, da se v primeru, da bi jih trenutna situacija začela pretirano obremenjevati, ali bi se soočali z občutki zaskrbljenosti in tesnobe, lahko obrnejo na strokovnjake s področja duševnega zdravja, ki so na voljo za brezplačne razbremenilne pogovore, ali druge vire pomoči, in jim podajte ustrezne kontaktne podatke, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

• Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
• Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 166 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
• TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

Seznam telefonskih kontaktov za nudenje psihološke podpore v zdravstvenih domovih v epidemiološki situaciji s koronavirusom:

• Maribor, 070 754 343, ponedeljek, torek, sreda, četrtek: od 13. do 15. ure, petek: od 8. do 10. ure.
• Ptuj, 02 787 16 95 , vsak delovnik od 12.30 do 14.30.
• Murska Sobota, 041 396 192, vsak delovnik od 8. do 20. ure.