Spomin na Jožeta Plečnika ob obletnici njegove smrti.
Danes mineva 68 let od smrti Jožeta Plečnika, enega najpomembnejših slovenskih arhitektov.
Plečnik je s svojimi deli pustil neizbrisen pečat v Ljubljani, Pragi in drugod, a njegov odnos do domače zemlje se najbolje izraža v cerkvi Gospodovega vnebohoda v Bogojini.
Ta snežno bela cerkev, ki jo domačini ljubkovalno imenujejo »bela golobica«, odseva njegov globok odnos do Prekmurja in spoštovanje do tradicije.
Plečnikova vizija za Prekmurje
Plečnik se je gradnje cerkve v letih 1924–1927 lotil z vsem spoštovanjem do pokrajinske stavbarske tradicije.
Ohranjena je prvotna gotska cerkev iz 14. stoletja, ki danes služi kot podkoren prostor, nova cerkev pa združuje elemente starokrščanske arhitekture in lokalne obrti.
Stropi, okrašeni z lončarskimi izdelki, simbolizirajo vez med umetnostjo in prekmursko kulturo, medtem ko njen edinstveni zvonik predstavlja sodoben pogled na sakralno arhitekturo.
»Bela golobica«, simbol miru in umetnosti
Cerkev Gospodovega vnebohoda je znana kot ena najmodernejših sakralnih stavb v Evropi.
Glavni oltar, dokončan leta 1954, skupaj z lončenimi vazami, lestenci in kiparskimi deli odraža Plečnikovo umetniško vizijo.
Na to tradicijo je mojstrsko nadgradil elemente starokrščanske arhitekture, kot so kamniti stebri in raven lesen strop.
V notranjosti cerkve so stropi bogato okrašeni z ročno izdelanimi lončarskimi izdelki iz bližnjih krajev, ki poudarjajo lokalno obrt in Plečnikovo spoštovanje do Prekmurja.
Po arhitektovi smrti leta 1957 so bila zaključena še nekatera dela, kot so prižnica, krstilnik in kamnita obhajilna miza. Cerkev še danes privablja številne obiskovalce, ki občudujejo njeno harmonijo med starim in novim.
Cerkev v Bogojini, ki jo lahko obiščete le šest kilometrov od Moravskih Toplic, je ena najbolj prepoznavnih njegovih stvaritev izven Ljubljane.
Pečat v Pomurju
Plečnik se je posvetil tudi načrtom za prenovo župnijske cerkve Marije Vnebovzete v Gradu na Goričkem. Poleg tega je zasnoval grobno kapelo za bogojinskega župnika Ivana Bašo, vendar ta načrt ni bil nikoli uresničen.
Prav tako so neuresničeni ostali njegovi načrti za ureditev okolice župnijske cerkve svetega Jakoba v Dobrovniku, ki bi območju dali nov arhitekturni pečat.
Na pokopališču v Martjancih so po njegovih načrtih postavili nagrobni spomenik župniku Jožefu Horvatu, medtem ko je za Štefana Küharja, zbiratelja ljudskega izročila, oblikoval nagrobnik, ki stoji na pokopališču v Bratoncih pri Beltincih.
Slovenski arhitekt se je rodil 23. januarja 1872 v Gradišču v Ljubljani. Po neuspešnem začetku šolanja na nižji gimnaziji se je pridružil očetu kot mizarski vajenec.
Z deželno štipendijo je nadaljeval šolanje na Državni obrtni šoli v Gradcu, kjer se je izučil za umetnostnega mizarja.
Sledilo je izobraževanje na Dunaju pod mentorstvom slavnega arhitekta Otta Wagnerja, ki ga je navdihnil s svojimi modernističnimi načrti.
Kariera in mednarodni uspeh
Po diplomi, za katero je prejel Rimsko štipendijo, je raziskoval arhitekturo v Italiji in Franciji. Leta 1901 je na Dunaju odprl arhitekturni atelje, kjer je ustvarjal secesijsko in modernistično arhitekturo.
Njegova inovativna betonska cerkev Svetega Duha je izzvala tako pohvale kot kritike. Od leta 1911 je deloval kot profesor v Pragi, kjer je oblikoval predvsem sakralne predmete.
Vrnitev v Slovenijo
Leta 1921 se je preselil nazaj v Ljubljano in začel predavati na Tehniški fakulteti.
V Trnovem je prenovil svojo hišo in arhitekturno preoblikoval Ljubljano z deli, kot so Tromostovje, Narodna in univerzitetna knjižnica ter Križanke. Med pomembnejša dela šteje tudi preureditev Hradčanov v Pragi.
Zadnja leta in zapuščina Plečnik je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter prejemnik več priznanj, vključno s Prešernovo nagrado in redom Tomáša Garrigue Masaryka.
Umrl je 7. januarja 1957 v Ljubljani in je pokopan na pokopališču Žale, ki ga je sam oblikoval.
