Univerzitetni klinični center Maribor se je v luči nedavnih zgodb o covid bolnikih, njihovem zdravljenju in samem virusu odločil odzvati s pojasnili vodje covid intenzivne terapije Alenke Strdin Košir.
Vodja covid intenzivne terapije na Univerzitetnem kliničnem centru Maribor Alenka Strdin Košir pojasnjuje, da na covid intenzivi trenutno zdravijo tri bolnike.
Prvi je star 50 let in ni imel od prej znanih pridruženih bolezni. Trenutno je po besedah vodje priključen na mehanično ventilacijo, z zelo težko covid pljučnico. Drugi bolnik je star 62 let z odpovedjo praktično vseh organov. »Za njega se zelo bojimo, da te covid pljučnice ne bo preživel,« je jasna Strdin Košir.
Tretji bolnik je star 80 let, v sicer zelo dobri psihofizični kondiciji. »Zanj imamo največ upanja, da se bo popravil, ker je že v fazi izboljšanja,« pravi.
V drugem valu so doslej zdravili že devet bolnikov, od tega so štiri uspešno premestili na oddelek v izboljšanem stanju, vsaj dva od teh po dolgotrajnem zdravljenju v intenzivni mehanični ventilaciji po dolgotrajnih covid pljučnicah.
»Dva bolnika pa smo zaradi prostorske stiske morali premestiti na Golnik. Eden od teh bolnikov je star 49 let, sicer s pridruženimi boleznimi, ampak s težko potekajočo covid pljučnico. Drugi od teh bolnikov je star 55 let, brez pridruženih bolezni, s težko potekajočo covid pljučnico,« pojasnjuje vodja covid intenzivne terapije in dodaja, da tudi na Golniku spremljajo stanje teh dveh bolnikov. 49-letnik že diha sam, 55-letnik pa je še na mehanični ventilaciji.
Od 18. marca so na covid intenzivni terapiji v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor zdravili 29 bolnikov, od tega 20 v prvem valu. Od teh dvajsetih bolnikov jih je dvanajst preživelo, osem pa umrlo. Najmlajša med njimi je bila 47-letna bolnica.
»Mlajši bolniki praviloma preživijo, medtem ko imajo stareši od 70 let zelo, zelo slabe možnosti preživetja. V prvem valu praktično noben starejši od 70 let mehanične ventilacije in covid pljučnice ni preživel,« opozarja vodja covid intenzivne terapije.
V drugem valu ni umrl (še) noben bolnik
»V drugem valu imamo boljši občutek, vseeno so se smernice zdravljenja nekoliko spremenile, imamo antivirusno zdravilo, ki je najverjetneje učinkovito, in tudi protivnetna terapija v poteku covid pljučnice pomaga,« pojasnjuje vodja covid intenzivne terapije. »Vsi, ki delamo s covid bolniki, vemo, da je covid virus še kako resničen,« pristavi.
»Marca smo se predvsem ukvarjali s strahom, kako lahko zaščitimo sebe in covid ne prenesemo iz bolnikov na nas. Ta strah je tekom mesecev izginil, vemo, da nas zaščitna oprema, ki je zdaj imamo dovolj, ščiti,« dodaja.
Po njenih besedah se noben od zaposlenih na covid intenzivni od bolnika ni nalezel: »Zdaj se ubadamo s čisto novim strahom in to je, da naše kapacitete ne bodo zdržale. V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor smo morali covid intenzivno zimprovizirati. Imamo dve obstoječi intenzivni terapiji, ki komaj pokrivata potrebe kirurgije in interne v normalnih časih, brez epidemije. Lokacija covid intenzivne je zdaj v prostorih ginekologije, ki so jih izselili, opremili smo štiri postelje, ki so kadrovsko in tehnično dobro opremljene, prostorsko pa popolnoma neprimerno.«
Pripravljajo še štiri dodatne sobe, a v tem trenutku lahko zdravijo le osem covid intenzivnih bolnikov.
Poleg prostorske stiske pa ozko grlo predstavlja tudi kader: »Za zdravljenje covid intenzivnih bolnikov rabiš usposobljene zdravnike, intenziviste. Žal, mehanične ventilacije in vseh posegov, potrebnih za te bolnike, večina zdravnikov ne zna opravljati.«
Težava je tudi z medicinskimi sestrami, ki morajo prav tako imeti zelo specifična znanja za oskrbo intenzivnih bolnikov: »Standart v svetu je, da mora biti ena sestra ob enem bolniku 24 ur na dan, teh standardov v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor ne moremo zagotavljati.« Trenutno delajo s tremi sestrami na izmeno za štiri bolnike.
Zakaj je pri nekaterih potek bolezni tako blag pri drugih pa tako težek?
Kakšen je tipični potek težke covid okužbe?
V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so delili še izkušnjo 55-letnega bolnika, ki je bil do okužbe s koronavirusom zdrav in je bil ob sprejemu v bolnišnico zelo nejevoljen.
»Ni prav razumel, zakaj mora v bolnišnico, zakaj rabi kisik, zakaj mora biti izoliran. Zelo je bil nejevoljen. Ko se je njegovo stanje poslabševalo in je rabil vedno več kisika, saj je vedno težje dihal, se je gospod vedno manj pritoževal. Bil je premeščen v intenzivno terapijo, ker je covid pljučnica močno napredovala. Ko smo se z njim pogovarjali, tik preden smo ga intubirali, ga priklopili na aparat za dihanje in ga zaspali, je sam rekel, da se je norca delal in je bil eden izmed tistih, ki je mislil, da je covid-19 navadna potegavščina,« še pripoveduje vodja covid intenzivne terapije.
