Po podatkih Eurostata sta Zahodna in Vzhodna Slovenija med regijami z najvišjo smrtnostjo zaradi alkohola v Evropski uniji.
Po podatkih Eurostata so mentalne in vedenjske motnje zaradi uporabe alkohola predstavljale 0,35 odstotka vseh smrti v državah Evropske unije v letu 2022. Čeprav se zdi odstotek majhen, je za nekatere regije zelo izrazit – tudi v Sloveniji.
Med regijami z najvišjim deležem smrti zaradi alkoholnih motenj sta namreč na samem vrhu pristali kar dve slovenski regiji, in sicer Zahodna Slovenija z 1,66 odstotka in Vzhodna Slovenija z 1,51 odstotka.
Za primerjavo, med regijami v Evropski uniji je bil delež v nemškem Hannoverju 1,43 odstotkov kar kaže, da so nekatere slovenske regije še posebej problematične.
Ti podatki opozarjajo na resen problem v Sloveniji. Alkohol ni le vprašanje osebne odgovornosti, ampak tudi dejavnik, ki vpliva na splošno zdravje in varnost skupnosti. Povečan delež smrti zaradi alkoholnih motenj v zahodni in vzhodni Sloveniji kaže na potrebo po ciljno naravnanih preventivnih programih, ozaveščanju o tveganjih uživanja alkohola in podpornih programih za odvisnike.
Čeprav povprečje za EU znaša 0,35 odstotkov vseh smrti, slovenske regije kažejo, da obstajajo lokalne razlike, ki zahtevajo posebne ukrepe. To pomeni, da je pri nas potrebna kombinacija politike, izobraževanja in zdravstvenih intervencij, da se zmanjša vpliv alkohola na prebivalstvo.
Podatki Eurostata so torej jasen znak, da je alkohol še vedno pomemben dejavnik tveganja za zdravje v Sloveniji. Regije Zahodna in Vzhodna Slovenija morajo povečati ozaveščenost, podpreti preventivo in okrepiti programe za tiste, ki se spopadajo z odvisnostjo. Samo s celovitim pristopom je mogoče zmanjšati število smrti zaradi alkoholnih motenj in izboljšati javno zdravje.
