Košnja trave se morda zdi eden najbolj banalnih razlogov za sosedski spor. A se to dogaja pogosteje, kot bi si mislili – še posebej ob nedeljah in praznikih.
V tem ponorelem svetu, v katerem zaradi večne časovne stiske le s težavo najdemo kakšno prosto minuto, nam vse več del ostaja na seznamu opravil čez vikend. Tako se tudi košenju trave in urejanju okolice svojih hiš vse več ljudi posveča šele v nedeljo. Občine zaradi tega prejemajo številne pritožbe; skorajda ne mine pomladni ali poletni konec tedna, ko ne bi padla kakšna pritožba zaradi motečega košenja trave oziroma hrupa, ki ga to povzroča.
Toda kaj sploh lahko ukrenejo? »Je košenje trave v nedeljo še dovoljeno?« se sprašujejo mnogi.
O tem, kdaj se smejo v strjenih naseljih ob nedeljah in praznikih uporabljati kosilnice ali druge naprave, ki povzročajo hrup, so številne občine imela določila v odlokih o javnem redu. A že 13. leto je državna uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju neveljavna. S tem so neveljavni tudi občinski odloki, ki ob praznikih in nedeljah prepovedujejo košnjo.
Brez prepovedi že več kot desetletje
Potemtakem je košnja trave že od leta 2006 dovoljena katerikoli dan, tudi v nedeljo in med prazniki, razen med 22. in 6. uro. Prejšnja uredba je uporabo kosilnic, škropilnic, žag in podobnih naprav dovoljevala od ponedeljka do sobote, med 8. in 19. uro.
To področje pa je z letom 2006 na novo uredila Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki omejitve na posamezne dneve ne pozna več.
Hrupa se skladno z veljavno uredbo ne sme povzročati med 22. in 6. uro zjutraj, toda ne glede na to, ali je to med tednom, koncem tedna ali praznikom. Tako košenja trave svojim sosedom ne morete preprečiti niti v nedeljo ali med praznik.
