Mura, Drava in Krka z najmanjšimi avgustovskimi pretoki po letu 1981.
Nizkovodne razmere na slovenskih rekah so se nadaljevale tudi avgusta. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je po rekah preteklo približno 45 odstotkov običajne količine vode glede na primerjalno obdobje 1991-2020.
V prihodnjih dneh se bo vodnatost rek počasi zmanjševala po vsej državi.
Avgusta so nizkovodne razmere vztrajale v večjem delu Slovenije. V primerjavi z izredno nizkovodnim julijem so se bistveno omilile le na Vipavskem. Zaradi prehodnega povečanja pretoka med 21. in 23. avgustom je tam pretekla povsem običajna količina vode za avgust.
Nekoliko so se razmere izboljšale tudi v porečju Ljubljanice, medtem ko so drugod po državi srednji mesečni pretoki ostali primerljivi z julijskimi ali pa so se še nekoliko zmanjšali.
Ker so avgustovski pretoki statistično nižji od julijskih, so bili kljub nizki vodnatosti večinoma uvrščeni v višje percentilne razrede kot mesec prej.
Ponekod rekordno nizki avgustovski pretoki
Posebej nizke vrednosti so zabeležili na več slovenskih rekah. Manjše srednje mesečne pretoke od najmanjših avgustovskih v primerjalnem obdobju so dosegle Mura v Gornji Radgoni, Drava v Črnečah, Soča v Kobaridu in Krka v Gorenji Gomili.
Mura, Drava in Krka so dosegle tudi najmanjše srednje avgustovske pretoke od leta 1981.
Soča v Kobaridu je dosegla tretji najmanjši, Sava v Čatežu pa četrti najmanjši srednji avgustovski pretok od leta 1981.
Tudi pogled na celotno poletje kaže izrazito pomanjkanje vode. Povprečen kazalnik vodnatosti za junij, julij in avgust skupaj je znašal 0,52. Po slovenskih rekah je tako v treh poletnih mesecih pretekla približno polovica običajne količine vode.
Še manj vode je v poletnih mesecih preteklo v letih 2003 in 2022, primerljiva količina pa poleti 1993, navaja agencija za okolje.
Vodnatost rek večinoma mala in ustaljena
Po napovedi agencije za okolje je vodnatost rek v večjem delu države mala in ustaljena.
Mura in posamezni vodotoki v Podravju so ponoči zmerno narasli, pri čemer so nekateri manjši vodotoki dosegli srednjo vodnatost. Vodotoki, ki so ponoči narasli, bodo čez dan ponovno upadali, drugod pa bo vodnatost rek ostala ustaljena.
V prihodnjih dneh se bo vodnatost rek počasi zmanjševala povsod po državi.
Najtoplejše reke imajo več kot 23 stopinj Celzija
Jutranja temperatura večine slovenskih rek je bila med 10 in 22 stopinjami Celzija. Najtoplejše so Sava, Krka in Kolpa v spodnjem toku, kjer temperature presegajo 23 stopinj.
Bohinjsko jezero ima 22 stopinj, Blejsko jezero 24, morje v Kopru pa dobrih 28 stopinj Celzija.
