V nedeljo bo potekal referendum o noveli zakona o vodah, in sicer na pobudo Gibanja za pitno vodo. Prav zato nas zanima, ali se bodo Pomurci udeležili nedeljskega referenduma in ali bodo na referendumu glasovali za ali proti noveli.
Organizatorji referendumske kampanje imajo le še do vključno petka čas, da volivce prepričajo za glasovanje za ali proti noveli zakona o vodah. Danes se sicer izteče rok, do katerega morajo svoje namere Državni volilni komisiji sporočiti volivci, ki želijo glasovati na volišču zunaj kraja stalnega prebivališča (t. i. volišče omnia).
Prav tako se danes izteče rok za prijavo glasovanja na domu za bolnike. Da bodo glasovali v Sloveniji, pa morajo komisiji do istega roka sporočiti tisti volivci, ki sicer v Sloveniji nimajo stalnega prebivališča, a se nahajajo v domovini.
V soboto nastopi volilni molk, v nedeljo pa se bodo odprla volišča po vsej Sloveniji za redno glasovanje. Referendum o noveli zakona o vodah bo potekal na pobudo Gibanja za pitno vodo.
Referendumsko vprašanje se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021?
Predčasno glasovalo 24.697 volivcev
Zahtevo za referendum o noveli zakona o vodah so vložile nevladne organizacije, združene v gibanju Za pitno vodo. Novela bo na referendumu zavrnjena, če se bo za to izrekla večina udeležencev referenduma, pri čemer pa mora ta večina hkrati predstavljati tudi najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Glede na seznam volilnih upravičencev to pomeni okoli 340.000 volivcev.
Na prvi dan predčasnega glasovanja na referendumu o noveli zakona o vodah je sicer glas oddalo 24.697 volivcev oziroma 1,45 odstotka vseh volilnih upravičencev, so sporočili iz Državne volilne komisije.
PREBERITE ŠE:
Za kaj točno gre?
Poleg očitkov o neustreznem postopku sprejemanja novele je največ kritik njenih nasprotnikov letelo na novo zastavljeno ureditev posegov na vodna in priobalna zemljišča. Na vprašanje, ali novela zaostruje ali rahlja pogoje gradnje, zagovorniki in nasprotniki še naprej odgovarjajo različno.
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak opozarja, da je bilo z oženjem priobalnega pasu doslej mogoče na teh območjih ob soglasju nosilca urejanja prostora in vlade graditi vse vrste objektov, tudi denimo zasebne vile. To sedaj ne bo možno, saj bo mogoče graditi le še objekte javne rabe in enostavne objekte. Obenem bo o morebitnih posegih odločala direkcija za vode, s čimer bodo odločitve strokovne in ne več politične.
Na drugi strani kritiki novele med drugim izpostavljajo, da je bilo mogoče doslej priobalni pas ožiti zgolj na stavbnem zemljišču znotraj obstoječega naselja, odslej pa te varovalke ni več. S tem se, kot opozarjajo, močno širi območje, na katerem bi lahko, če občine spremenijo prostorske načrte, nastajali novi objekti.
Prav tako jih skrbi, da bo direkcija za vode kmalu zasuta s prošnjami za vodna soglasja. Medtem ko posamični manjši objekti vode ne ogrožajo, bi lahko bil kumulativen učinek za okolje izredno škodljiv, svarijo. Poudarjajo tudi, da je bilo od leta 2008, ko je zakon omogočil oženje priobalnih zemljišč, odobrenih izjem izredno malo, kar pomeni, da obstoječi zakon vode ščiti relativno dobro.
PREBERITE ŠE:
Anketa o nedeljskem referendumu zakona o vodah
Referendumsko vprašanje na nedeljskem referendumu se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021?
Zanima nas, ali se bodo bralci Sobotainfo udeležili referenduma in ali novelo zakona podpirajo ali ne.
