Aljaž izdeluje proteze za živali: Želi si, da bi bile dostopne vsem živalim, ki jih potrebujejo

Štajerec Aljaž Muršec prihaja iz okolice Ptuja, natančneje z Destrnika, sedaj pa že nekaj let živi v Ljubljani, kjer študira na Zdravstveni fakulteti Univerzi v Ljubljani.

Pred tem je leta 2020 zaključil študij ortotike in protetike, področje, ki ga je močno zanimalo že v času srednješolskih let. 

»Zaključil sem srednjo Veterinarsko šolo v Mariboru in v prvem letniku študija ortotike in protetike sem že razmišljal glede ortoz in protez za živali. Ker se o tem niso učili na fakulteti, sem nekako sam začel raziskovati, koliko je to razširjeno po svetu,« razlaga Muršec.

Ortotika in protetika

A kaj sploh je ortotika in kaj protetika? Kakšna je razlika? Ortotika je medicinska veda, ki se osredotoča na oblikovanje in uporabo tako imenovanih ortoz oziroma ortopedskih naprav.

Gre za pomagala z zunanjo uporabo, ki se uporabljajo za vplivanje na strukturne in funkcionalne značilnosti živčno-mišičnega in skeletnega sistema in odpravljanje morebitnih nepravilnosti.

Na drugi strani pa je protetika veja medicine, ki se ukvarja z nadomeščanjem delov telesa in izdelavo teh delov iz ustreznih snovi.

Zaradi ortoz in protez živalim ni potrebno amputirati celotnih udov

Že v času študija je sodeloval z Veterinarsko fakulteto, ki je obravnavala primer psičke Ajke, ki je v sreči z vlakom izgubila del zadnje desne okončine. Tako so se lotili izdelave proteze za Ajko. 

Kot razlaga Muršec, živali, ki ostanejo brez enega uda, se načeloma kar hitro privadijo na trinožno hojo, a se po njegovih besedah s tem spremeni vzorec hoje, kar pa z leti prinese težave s sklepi okončin in hrbtenico.

»V veterinarski kirurgiji načeloma velja, da če je ud poškodovan in se mu funkcija ne more povrniti ali je ud nasploh ne funkcionalen, se ga amputira v celoti, saj je to dodatna teža, ki jo morajo ostale zdrave okončine in hrbtenica nositi, ali pa se lahko poškodovan ali nefunkcionalen ud še dodatno poškoduje. Z uvedbo ortoz in protez pa ni več potrebno amputirati celotnih udov, saj imamo možnost s pripomočki za hojo udu povrnit funkcionalnost,« razlaga Muršec.

V Sloveniji edini, ki se ukvarjajo z izdelavo protez za živali

Skupaj z ostalimi sodelujočimi je pomagal še več živalim. »Pomagali smo psu Thoru, ki se je poškodoval na ostrem predmetu in si prerezal plantarne tetive na zadnji tački ter psički Vučki, ki je prav tako izgubila del okončine v nesreči,« dodaja Muršec.

Kar pa je najbolj interesantno, je to, da je Muršec eden izmed redkih, ki se pri nas ukvarja s tem področjem.

»Tako smo v Sloveniji prvi, ki smo se začeli ukvarjati z živalsko ortotiko in protetiko. Gre za zahtevno področje zdravstva in rehabilitacije, saj je potrebno veliko vaje, ročnih spretnosti, časa in potrpežljivosti, da postane človek strokovnjak na tem področju. Zato je le peščica oseb v Sloveniji, ki so strokovnjaki na tem področju,« poudarja Muršec.

»Živali ne znajo povedati, ali proteza kje tišči«

Pri tem dodaja, da je izdelovanje pripomočkov za živali zelo specifično delo. »Živali ne znajo povedati, ali proteza kje tišči in žuli, kot lahko človek, zato se proces izdelave odličnega pripomočka podaljša,« razlaga mladi inovator.

Po njegovem je velika težava tudi ta, da se študenti na fakulteti študentje ne učijo izdelave ortoz in protez za živali.

»Zato se le redko kdo loti tega področja. Prav tako je potrebno vložiti veliko časa in truda v izdelovanje teh pripomočkov ter se soočiti tudi z negativnimi rezultati, ki jih je potrebno sprejeti in izboljšati,« meni Muršec.

Za posamezno protezo potrebnih tri do pet dni

Kot razlaga Muršec je izdelava proteze dolgotrajen proces. Tako je sprva v postopku potrebno potrebno izvesti meritve okončine ter izdelati model krna oziroma ostanka okončine. 

»Ta model je potrebno obdelati in nanj izdelati ležišče, gre za del proteze, kamor damo krn, na to pa še spodnji del proteze. Prav tako so pomembni del proteze tudi pasovi, s katerimi pritrdimo protezo ter pena ali kakšen drug material za oblaziniti,« razlaga Muršec.

Nato sledi poskus namestitve in spremljanje hoje živali. V kolikor hoja ni v redu, uvedejo spremembe na pripomočku. 

»Časovno je izdelava ortoze ali proteze odvisna od individualnosti živali, zahtevnosti prilagoditev in materiala. V bistvu gre za individualno izdelane pripomočke, ki nam vzamejo različno časa. Do sedaj smo potrebovali za posamezno izdelavo pripomočka od tri do pet dni,« dodaja Muršec.

Proteze želijo narediti bolj dostopne

Aljaža smo povprašali tudi po finančnem vidiku. Odgovarja, da so v tujini ortoze in proteze zelo drage, tudi do 3000 evrov. 

»V Ljubljani smo sklenili, da bodo precej bolj ugodne, in sicer od 100 do 500 evrov glede na zahtevnost in material, saj bodo tako dostopne več uporabnikom. Tako je naš glavni cilj pomagati čim več živalim,« poudarja Muršec.

Njihov cilj je izdelovanje protez tudi za druge živali. »V tujini so pomagali različnim vrstam živalim, na primer delfinom, slonom, pticam in podobno. Tudi naš namen in cilj je pomagati vsem vrstam živali, ki potrebujejo tako obliko pomoči,« zaključuje Muršec, pri čemer si želi, da bi bile ortoze in proteze dostopne vsem živalim, ki jih potrebujejo.