Ne čakajte, da začutite žejo, saj je takrat telo že dehidrirano.
V tem vročem vremenu je pomembno paziti na zdravje.
Vročinski udar lahko doživite že pri 25 stopinjah, tveganje pa narašča s časom izpostavljenosti vročini, še posebej pri starejših, bolnih in debelih ljudeh, saj težje uravnavajo temperaturo.
Raziskava med mlajšimi odraslimi je pokazala, da se srčni utrip podvoji z vsakim dvigom temperature za 1,5 stopinje.
Kako prepoznati dehidracijo?
Človeško telo najbolje deluje pri 37 stopinjah, ko pa telesna temperatura naraste, encimi in beljakovine prenehajo delovati, kar lahko vodi do odmiranja celic, sproščanja toksinov in odpovedi organov. Vročina tudi slabo vpliva na prebavne organe.
Telo se ohlaja s potenjem, a vlažen zrak otežuje izhlapevanje znoja, kar zmanjša hlajenje. Če je zunanja temperatura enaka ali višja od telesne, telo težje sprošča toploto.
Dolgotrajno potenje vodi do dehidracije, ki zmanjšuje tvorbo znoja in otežuje uravnavanje temperature. Simptomi dehidracije so urin z močnim vonjem, omotica in suha usta.
Hidracija je torej ključna za preprečevanje vročinskega udara.
Več kozarcev kot običajno
Zato pijte čim več vode kot ob normalnih temperaturah. Če jo neradi pijete, lahko del tekočine dobite iz sadja in zelenjave, kot so kumare, paradižnik, zelena, lubenica, bučke, jagode ...
Zdravniki običajno priporočajo od šest do osem kozarcev vode na dan, a z naraščanjem temperature se to povečuje.
Tako v teh dneh priporočajo, da je ustrezen dnevni vnos tekočine 15,5 kozarca (3,7 litra) na dan za moške in 11,5 kozarca (2,7 litra) na dan za ženske.
Ob tem je pomembno, da tekočino enakomerno razporedimo čez dan.
