83-letno ženico sosedje prijavili zaradi dela na črno, z zasluženim denarjem si je kupila novo bundo

»Mati, država - žalostna sem,« se začne zapis dobro znane zdravnice in humanitarke Ninne Kozorog, ki je na čelu društva za promocijo humanitarne dejavnosti Humanitarček.

Kot je zapisala humanitarka, že več let kupuje lokalne izdelke pri starostnikih, ki nikakor ne želijo »kar tako pomoči«. Ker ne želijo »fehtati« za pomoč, je tako edini način, da jim pomaga, da jih prepriča, da potrebuje ravno njihovo marmelado, domači regrat, kompot ali sadje. 

A ko se je nekega dne oglasila pri gospe, ki jo s tem namenom obiskuje, jo je ta odslovila. Zakaj? Ker jo je zaradi dela na črno obiskal inšpektor.

83-letno ženico, ki si s tem zasluži kakšen evro, so namreč prijavili sosedje, da nezakonito prodaja zelenjavo. Inšpektorju so celo povedali, da si je s tako zasluženim denarjem kupila novo bundo. 

Ljudje potrebujejo pomoč, a ne želijo »fehtati«

»Družba Slovencljev - razočarala si me. Ne eno in ne drugo ni prvič - verjetno tudi ne zadnjič. A vedno nižje pada naša družba,« je zapisala Kozorogova.

Dodaja, da teh nekaj evrov, ki jih ljudje dobijo s prodajo zelenjave, niso le evri: »Ni meja med iti spat sit ali lačen. Gre za še kako pomemben občutek, da so nekaj naredili sami, si prislužili in jim s tem ni bilo odvzeto dostojanstvo (»ker fehtali pa ne bomo«). In preden reče kdo, da nekdo, ki je v stiski - bo že vzel denar brez prodaje. Ni vedno tako. Po 15 letih terena - je ravno obratno.«

Ravno zato namesto velikih trgovin, raje obišče ljudi, ki lahko na tak način dobijo kakšen evro več. »In četudi nimam pri njih kartice ugodnosti, ne zbiram pik - včasih le dobim velik šopek travniških cvetlic, čisto vedno pa nasmeh,« je povedala. 

Ena izmed njenih »prodajalk« je tudi 83-letna ženica, ki goji motovilec, ima nekaj korenčka in ostale jušne zelenjave, poleti pa skuha slivovo marmelado. 

Zgodba, ki orosi oči

Tokrat je ženica humanitarki dejala, naj raje ne prihaja več, a ji ni želela povedati zakaj.

»Nikakor mi ni želela povedati, naj sem še tako silila vanjo. Sedla sem v avto. V očeh so me zaskelele solze. Kaj sem naredila narobe? Kje in kdaj sem jo prizadela,« opisuje in nadaljuje: »Takrat se je sklonila k meni in mi zašepetala, da je imela obisk.«

Zaradi prodaje zelenjave jo je obiskal inšpektor

»Srce se mi je ustavilo za nekaj sekund. Kako jo je našel inšpektor?« se sprašuje. »Preprosto. Sosedje so prijavili, da nezakonito prodaja zelenjavo. Da nima prijavljene dejavnosti. Da ne prijavi davčni. Da je to delo na črno. Da je to utaja davkov. Videli so moj avtomobil, ko so prihajali. Poslali so slike kot dokaz. Kot so povedali, da si je gospa kupila novo bundo,« pojasnjuje.

Na srečo je gospa dobila samo opomin, a avtorica je bila kljub temu osupla: »Nikakor ne obtožujem inšpektorja, opravljal je le svoje delo ... Se pa sprašujem, kje živim. Vedno sem verjela v dobro - v ljudeh, v stvareh. A v zadnjih mesecih se ta vera maje.«

Se moramo res bati sosedov? 

»Smo res postali družba »fovšije«, kjer je človek človeku volk?« se sprašuje in dodaja: »Kjer se mora Ana, ki s to prodajo zasluži manj kot stane kosilo štiričlanske družine v menzi, bati sosedov? Teh istih levih sosedov, ki imajo vozni park visoko nad slovenskim povprečjem ... teh istih desnih sosedov, pri katerih bohoti ogromna terasa z bazenom ... Mar ne bi bilo bolje, da od Ane kupijo nekaj pridelkov ... Imajo oni kaj manj, če ima Ana nekaj evrov več?

Ob tem sprašuje državo, kam smo prišli: »Ne bi raje lovili večjih prekrškarjev kot starejše, ki prodajo kozarec kumaric in nekaj glav solate?«

Sreča se ne manjša, če jo deliš

»Veste - sreča ni nekaj, kar se manjša, če jo deliš - ampak nasprotno. In ne - obleka ne naredi človeka, naredijo ga njegova dejanja. Ko nihče ne gleda,« se še zapisala. 

»Zato preden prijavite FURS-u Magdo, ki po bloku prodaja ročno pletene nogavice ali pa Marico s kokošjimi jajci, se vprašajte, ali boste za to res bogatejši,« je zaključila.