Avgust Landmesser (24. maj 1910 – 17. oktober 1944) že desetletja velja za človeka, ki se je pojavil na znameniti fotografiji iz leta 1936, na kateri vidno noče izvesti nacističnega pozdrava.
Avgust Landmesser je bil v nasprotju z nacistično stranko zaradi njegovega nezakonitega razmerja z Irmo Eckler, žensko judovskega porekla.
Zaradi tega je končal v zaporu, kasneje pa je bil vpoklican na kazensko služenje vojaškega roka, kjer je v boju tudi umrl.
Leta po njegovi smrti je njegova hči nakazala, da je on moški na slavni fotografiji. Identiteta moškega na fotografiji pa ni potrjena – druga družina trdi, da gre za Gustava Wegerta.
Bil je član nacistične stranke, nato pa je spoznal Judinjo
August Landmesser se je rodil leta 1910 v Moorregeju kot edini otrok Augusta Franza Landmesserja in Wilhelmine Magdalene (rojene Schmidtpott).
Leta 1931 se je v upanju, da mu bo to pomagalo pri zaposlitvi, pridružil nacistični stranki.
Leta 1935, ko se je zaročil z Irmo Eckler, Judinjo, so ga izključili iz stranke.
Prijavila sta se za poroko v Hamburgu, vendar so nürnberški zakoni, ki so začeli veljati mesec dni pozneje, onemogočili poroko. Prva hči Landmesserja in Eckler, Ingrid, se je rodila 29. oktobra 1935.
Leta 1937 je Landmesser poskušal z družino pobegniti iz nacistične Nemčije na Dansko, a so ga ujeli na meji in obtožili »rasnega poniževanja« po nürnberških zakonih.
Trdil je, da niti on niti Ecklerjeva nista vedela, da ima ona judovsko poreklo. Zaradi pomanjkanja dokazov so ga izpustili 27. maja 1938, a z opozorilom, da bo ob ponovnem prekršku zagrožena večletna zaporna kazen.
Žena je umrla v koncentracijskem taborišču
Par je svojo zvezo nadaljeval javno in 15. julija 1938 je bil Landmesser ponovno aretiran in obsojen na dve leti in pol v koncentracijskem taborišču Börgermoor.
Medtem je Gestapo aretiral Ecklerjevo in jo zadržal v zaporu Fuhlsbüttel, kjer je rodila njuno drugo hčerko Irene.
Ecklerjeva je bila nato poslana v koncentracijska taborišča Oranienburg, Lichtenburg in končno v žensko taborišče Ravensbrück.
Zadnja pisma Irme Eckler so prejeli januarja 1942, domnevajo pa, da so jo februarja 1942 poslali v center za evtanazijo Bernburg, kjer je bila med 14 tisoč ubitimi.
Leta 1949 je bila uradno razglašena za mrtvo, z datumom smrti 28. aprila 1942.
Umrl na Hrvaškem
Landmesser je bil izpuščen iz zapora 19. januarja 1941. Delal je kot delovodja v transportnem podjetju Püst, ki je imelo podružnico v tovarni Heinkel-Werke v Warnemündeju.
Februarja 1944 je bil mobiliziran v kazenski, 999. pehotni bataljon. Po bitki pri Stonu na Hrvaškem 17. oktobra 1944 so ga razglasili za padlega v akciji.
Tako kot Ecklerjeva je bil leta 1949 uradno razglašen za mrtvega. Njune otroke so sprva namestili v mestno sirotišnico.
Kasneje je Ingrid smela živeti pri babici po materini strani, medtem ko je Irene leta 1941 odšla v rejniško družino. Po babičini smrti leta 1953 je bila tudi Ingrid nameščena v rejniško družino.
Poleti 1951 je mesto Hamburg retroaktivno priznalo poroko Augusta Landmesserja in Irme Eckler.
Ingrid je tisto jesen prevzela priimek Landmesser, Irene pa je še naprej uporabljala priimek Eckler.
Druga družina trdi, da je na sliki Gustav Wegert
Identiteta moškega na fotografiji ni z gotovostjo znana.
Druga družina trdi, da gre za Gustava Wegerta (1890–1959), kovinarja, zaposlenega pri Blohm+Voss, ki je dosledno zavračal izvedbo nacističnega pozdrava iz verskih razlogov.
Priložili so dokumentacijo o Wegertovi takratni zaposlitvi pri Blohm+Voss ter družinske fotografije, ki po mnenju zagovornikov trditve bolj spominjajo na moškega na fotografiji.
