Afere v športu v javnost običajno pridejo šele prek medijev.
Varuh športnikovih pravic Rožle Prezelj je v pogovoru za Objektiv Dnevnika povedal, da afere v športu v javnost običajno pridejo šele prek medijev.
»Ker gre za zelo resne očitke in je podajanje izjav o teh zadevah zelo problematično,« je odvrnil na vprašanje, zakaj se ni samoiniciativno odzvali s pogledom na primer Marjan Fabjan.
Fabjan domnevno nadlegoval judoistke
Nekdanje judoistke svojemu nekdanjemu trenerju Fabjanu očitajo spolno, fizično in psihično nasilje in so na policijo po neuradnih informacijah Dnevnika do zdaj podale že štiri kazenske ovadbe zoper njega.
»Glede omenjenega primera naj povem, da sem bil v stiku tako z Judo zvezo Slovenije kot tudi Marjanom Fabjanom. Zaradi zaupnosti postopka vam več informacij ne smem posredovati, povem lahko le, da se s trenerjem osebno nisva sestala, ampak sva komunicirala po telefonu in elektronski pošti,« je pojasnil Prezelj.
Fabjan se ni odzval na priporočilo Judo zveze Slovenije, da do zaključka predkazenskega postopka in morebitne preiskave prostovoljno začasno prekine vodenje treningov in druge aktivnosti v klubu.
Pravnik Prezelj, še vedno slovenski rekorder v skoku v višino ter atletski trener, je dejal, da bi sam ravnal drugače. »Ne želim prejudicirati, ampak če vam že moram odgovoriti, potem je moj odgovor pritrdilen.«
Izpostavil je, da se iz tega primera lahko vsi veliko naučimo.
»Predvsem v smislu dobre spodbude o tem, kako ukrepati, da bodo protokoli zaščite žrtev bolj jasno izpostavljeni in bodo deležniki v športu o tem bolj ozaveščeni ... Pri domnevnem spornem dogajanju v judu bo treba stopiti korak višje in se truditi iz tega primera izluščiti čim več stvari, ki jih je še treba izboljšali glede zaščite in pomoči športnikom, ter ustvariti protokole, da se sporna ravnanja ne bodo več dogajala.«
Zlorabe v slovenskem športu skrb vzbujajoče
Prezelj je povedal, da so izsledki prve obsežne raziskave o zlorabah v slovenskem športu, ki jo je opravila magistrica psihologije Ines Lebar z Univerze na Primorskem pod mentorstvom Maje Smrdu, skrb vzbujajoči.
»Pokazali so namreč, da je več kot polovica slovenskih športnic in športnikov do 18. leta starosti doživela eno izmed oblik zlorabe v športnem okolju. Najpogostejši so bili čustveno in fizično nasilje ter zanemarjanje. Podobne rezultate so dale tudi nekatere druge študije na mednarodnem področju. Menim, da je dogajanje v športu kazalnik dogajanja v družbi. V širšem pomenu nasilja oziroma nedopustnih ravnanj v športu gre pogosto za zlorabo moči oziroma odvisnost od razmerja.«
V preteklem letu je imel kot doslej edini slovenski varuh športnikovih pravic največ primerov v zgodovini delovanja, ne le po številu, ampak tudi po pestrosti.
»Bilo jih je 55, po elektronski pošti se je name obrnilo 37 oseb, po telefonu 17, ena oseba pa me je za pomoč prosila po navadni pošti.«
Največ vprašanj glede statusa športnikov, reprezentance in financiranja
Med obravnavanimi zadevami je bilo največ primerov (44) povezanih s svetovanjem glede statusnih vprašanj športnikov in strokovnih delavcev v športu, imenovanji in nastopi v reprezentanci, registracijo in kategorizacijo ter finančnimi sredstvi za financiranje programov športa iz javnih virov in posledično financiranja programov športa s strani športnih organizacij, predvsem nacionalnih panožnih športnih zvez.
»Nekateri primeri so bili povezani s civilnopravnimi pogodbenimi razmerji med klubom ali nacionalno panožno športno zvezo in izpolnjevanjem teh obveznosti. Ob tem bi poudaril pozitiven trend, ki ga je mogoče zaznati na področju pridobivanja izpisnic in zaračunavanja nadomestil za nepogodbene amaterske igralce, športniki oziroma njihovi starši so se začeli preventivno obračati name glede tematike izpisnic, podpisov dogovorov in plačila nadomestil, preden njihovi otroci dopolnijo 14 let in podpišejo kakršen koli dogovor ali pogodbo ali zaprosijo za izpisnico iz športne organizacije,« je pojasnil Prezelj.
