Ministrico Matejo Čalušić sta pozvala v ponovni razmislek o ukrepih.
Kmetje in lastniki površin na območju LPN Kompas Peskovci so prejeli dopis s strani Zavoda za gozdove Slovenije, ki jih obvešča o minimalnih ukrepih za zaščito pred divjadjo.
Podlaga za ukrepe je obvestilo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Med kmeti in lastniki površin je to povzročilo negodovanje, saj med minimalne zaščitne ukrepe za obdobje od leta 2025 najprej sodi tudi ograjevanje večvrednih intenzivnih kmetijskih kultur z ograjo.
Vrednejše kmetijske kulture na površinah večjih od enega hektarja pa morajo biti v času, ko so najbolj izpostavljene škodi, ograjene z električno ograjo.
Negativne učinke na divjad in okolje
Pomurska poslanca Damijan Zrim Bezjak in Jožef Horvat sta glede omenjenih ukrepov na ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Matejo Čalušić naslovila poslansko pobudo.
V pobudi sta zapisala, da ima lahko postavitev električnih ograj in drugih vrst ograj za zaščito kmetijskih površin pred divjadjo negativne učinke na divjad in okolje, poleg tega pa »predstavlja tudi visok strošek za kmeta.«
»Električne ograje lahko povzročijo poškodbe, opekline ali celo smrt manjših živali, ki se ne morejo pravočasno umakniti.
Ravno tako lahko povzročijo, da se živali ujamejo ali poškodujejo med poskusi preskoka,« sta zapisala.
Znaten finančni izdatek
V pobudi sta zapisala, da lahko ograjevanje velikih površin razdeli življenjski prostor divjadi, kar vodi v izolacijo populacij.
»Poleg tega lahko visoki stroški za ograjevanje nelovnih površin močno vplivajo na kmete, saj predstavljajo znaten finančni izdatek, kar jih dodatno obremenjuje in postavi pred različne izzive.
Kmetje bodo morda morali preusmeriti sredstva iz drugih potreb, kot so stroji, semena, gnojila ali infrastruktura, kar negativno vpliva na produktivnost in prihodke.
Poleg tega višji stroški zmanjšujejo celotni dobiček, kar lahko ogrozi vzdržnost manjših družinskih kmetij in povzroča neenakost med kmeti, saj imajo večje kmetije pogosto več kapitala in lažje prenesejo visoke začetne stroške, medtem ko so manjši kmetje nesorazmerno prizadeti.«
-
Lokalno | 8 komentarjevKmetje opozorili na zaraščanje Goričkega
Poziv v ponovni razmislek o ukrepih
Da bi se izognili težavam v kmetijstvu, je ključnega pomena oblikovati politike, ki bodo spodbujale kmete k trajnostnemu kmetovanju, ohranjanju tal in dolgoročni samooskrbi, sta sporočila ministrici.
»Tveganje nesubvencioniranja škode dodatno povečuje finančni pritisk kmetov, saj v kolikor zaradi visokih stroškov ne bodo mogli postaviti ograj, ne bodo upravičeni do odškodnine za škodo od divjadi.
Kmetje bodo potrebovali podporo in prilagodljive rešitve, da bodo lahko uspešno izpolnili nove zahteve in hkrati ohranili svoje kmetije finančno vzdržne.«
Ministrico pozivata v ponovni razmislek o ukrepih.
»Za izboljšanje razmer bi bilo potrebno oblikovati ciljno usmerjene, prilagodljive in trajnostne politike, ki bodo podpirale kmete, izboljševale njihov položaj na trgu, ter jim omogočale dolgoročno stabilnost in konkurenčnost,« sta dodala.
