Ustavno sodišče v prednostno obravnavo vprašanja nezastaranja odstranitve črne gradnje.
Ustavno sodišče je v obravnavo sprejelo pobudo za presojo ustavnosti gradbenega zakona, ki se nanaša na vprašanje, ali je dejstvo, da odločba o odstranitvi nezakonito zgrajenega objekta nima zastaralnega roka, skladno z ustavo. Sodišče bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno, obenem pa je zadržalo inšpekcijski sklep, ki je v temelju pobude.
Neimenovani pobudnik izpodbija člen gradbenega zakona, ki ureja izvršbo inšpekcijskega ukrepa odstranitve zgrajenega nelegalnega objekta ali dela objekta, vzpostavitve prejšnjega stanja ali druge sanacije objekta.
Kot so pojasnili na ustavnem sodišču, pobudnik trdi, da zakonodaja ne vsebuje določb, ki bi se nanašale na zastaranje inšpekcijskega ukrepa ali v katerih bi bil določen zastaralni rok za odstranitev nezakonito zgrajenega objekta.
Odsotnost teh določb naj bi upravnemu organu omogočala, da izvršitev inšpekcijske odločbe dovoli kadar koli, ne glede na to, koliko časa je preteklo od izdaje upravne odločbe, in ne glede na to, ali je v zvezi z izvršitvijo odločbe še vedno podan javni interes, npr. zaščita okolja ali varstvo življenja ali zdravja ljudi.
Pobudnik je tudi prepričan, da je tolmačenje, da izvršitev upravnih odločb ne zastara, v nasprotju z načelom pravne države in načelom pravne varnosti. Po njegovem mnenju država v pravice posameznika, razen izjemoma, ne sme posegati neomejeno in nesorazmerno dolgo.
Nepotrebno vodenje izvršb
Zakonska določitev zastaranja izvršitve inšpekcijskega ukrepa odstranitve objekta po poteku daljšega časovnega obdobja ter določitev izjem od tega pravila bi po pritožnikovem mnenju omogočila, da bi po poteku določenega časovnega obdobja javni interes soočili z drugimi upravičenji, tudi ustavnopravno varovano lastninsko pravico.
Ustrezna zakonska ureditev zastaranja izvršitve naj bi tako zagotovila, da se take izvršbe ne bi vodile po nepotrebnem in da ne bi brez razlogov posegale v uživanje lastninske pravice, ki je bilo pred tem kljub inšpekcijski odločbi dopuščeno v daljšem časovnem obdobju.
Poleg pobude za presojo gradbenega zakona je pobudnik vložil tudi ustavno tožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zvezi s sodbo upravnega sodišča, s katero je bila zavrnjena njegova tožba zoper dokončen sklep ljubljanske območne enote Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor s 13. novembra 2020 o dovolitvi izvršbe inšpekcijske odločbe s 15. septembra 2000.
S to je bilo pritožniku naloženo, da v roku 60 dni po prejemu odločbe na lastne stroške odstrani stanovanjski objekt v gradnji ter vzpostavi prejšnje stanje.
Zadržanje izvršitve sklepa do končne odločitve
Pritožnik je predlagal tudi, naj ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvršitev sklepa o dovolitvi izvršbe, s katerim je bila dovoljena izvršitev inšpekcijskega ukrepa odstranitve stanovanjskega objekta.
Po njegovih opozorilih bi imela izvršitev nepopravljive posledice, saj v primeru, če bo objekt na podlagi izpodbijanih aktov odstranjen, tega ne bo mogel postaviti nazaj, tudi če bo njegovi ustavni pritožbi ugodeno.
Pri tem je navedel, da je stanovanjski objekt njegov dom in dom njegove družine in da del objekta v poletni turistični sezoni oddaja turistom, med letom pa študentom. V objektu naj bi skupaj s študenti prebivalo deset ljudi, ki bi jim odstranitev objekta po navedbah pritožnika povzročila bivanjsko stisko, saj se ne morejo vseliti v drugo stanovanje.
Zatrdil je tudi, da glede stanovanjskega objekta že pripravlja meritve in dokumente za legalizacijo, ki pa bi bila v primeru odstranitve objekta brezpredmetna.
Ustavno sodišče je ocenilo, da je od odločitve o pobudi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, in sklenilo, da v obravnavo sprejme tako pobudo za presojo ustavnosti gradbenega zakona kot ustavno pritožbo. Sklenilo je, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno, do odločitve pa zadržalo inšpekcijski sklep o dovolitvi odstranitve objekta.
