Za migrante je Slovenija postala tranzitna država, najraje se odpravljajo proti zahodni Evropi

Čeprav je več držav okrepilo ukrepe proti nezakonitim migracijam, je v iztekajočem se letu v unijo prišlo znatno več prebežnikov kot lani. Najpomembnejši migrantski poti v Evropi sta zahodnobalkanska in sredozemska, za kateri je Bruselj sprejel akcijska načrta.

Po podatkih agencije agencije EU za mejno in obalno stražo Frontex je bilo v prvih enajstih mesecih letošnjega leta okoli 308.000 nezakonitih prehodov meje, kar je za 68 odstotkov več kot leta 2021 in največ po letu 2016.

Najatraktivnejša zahodnobalkanska pot 

Najaktivnejša migrantska pot je letos zahodnobalkanska, kjer so zabeležili okoli 140.000 nezakonitih prehodov meje - dvainpolkrat več kot lani in največ po begunski krizi leta 2015.

Povečalo se je tudi število prihodov v Italijo - do sredine decembra jih je po podatkih italijanskega notranjega ministrstva na čolnih prispelo 98.000, v enakem obdobju leta 2021 jih je bilo okoli 63.000. Tudi Grčija in Ciper sta zabeležila znatno več ilegalnih migracij kot prejšnja leta, in sicer vsak po okoli 17.000.

Številni ljudje iz Afrike, Bližnjega vzhoda, srednje in jugovzhodne Azije se v Evropo podajo v upanju na boljše življenje. Na begu pred podnebnimi spremembami, konflikti ali oblastmi se mnogi podajajo na nevarno pot čez Sredozemsko morje v Grčijo, Italijo ali Španijo. Po podatkih Organizacije ZN za migracije (IOM) je letos do decembra v Sredozemskem morju umrlo skoraj 2000 migrantov, med njimi 1360 na poti iz Severne Afrike v Italijo.

V EU se že več let ne uspejo dogovoriti, kako porazdeliti breme, ki ga predstavljajo migranti in prosilci za azil.

Evropska komisija je konec novembra predstavila akcijski načrt za osrednje Sredozemlje, s katerim naj bi zajezili nezakonite migracije čez Sredozemsko morje. Okrepil naj bi tudi solidarnost in odgovornost držav članic, ob tem pa tudi sodelovanje z državami izvora in tranzita, odvračanje od nezakonitih in nevarnih migracij ter ponudil rešitve na področju iskanja in reševanja.

Kako se bi porazdelilo breme? 

Po besedah evropske komisarke Ylve Johansson je cilj akcijskega načrta tudi pospešiti izvajanje solidarnostnega mehanizma, o katerem se je 19 držav članic EU dogovorilo junija letos. V skladu s tem dogovorom naj bi države članice sprejele 8000 beguncev, rešenih na plažah ali ob sredozemskih obalah južnih držav članic EU.

Italija, Grčija, Ciper in Malta so v skupni izjavi kritizirale druge države članice, češ da ne storijo dovolj za porazdelitev bremena prosilcev za azil.

A čeprav sredozemske države nosijo veliko breme migracij, je število prosilcev za azil večje v državah, ki so cilj migrantov.

Kot je sredi novembra tvitnil nemški veleposlanik v Rimu, je Nemčija med januarjem in septembrom letos zabeležila 154.385 prosilcev, Francija 110.055, Italija pa 48.935.

V zadnjih mesecih se je močno povečal prihod nezakonitih migrantov po zahodnobalkanski poti, za katero je Bruselj migracijski načrt predstavil v začetku decembra.

Slovenija le kot tranzit 

Številni prihajajo prek Srbije, kamor lahko vstopijo brez vizumov in nato nadaljujejo pot v države članice unije.

Srbija je na pritisk članic unije uskladila z vizumsko politiko EU za nekatere države v Aziji, Afriki in na Karibih. Sporazuma o brezvizumskem vstopu s Tunizijo in Burundijem sta prenehala veljati oktobra oziroma novembra, za Indijo bo brezvizumski režim prenehal veljati do konca leta.

Poleg tega so Srbija, Madžarska in Avstrija novembra podpisale memorandum o krepitvi sodelovanja na področju migracij in varovanja meja.

Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Slovenija so postale tranzitne države za migrante, ki se odpravljajo proti zahodni Evropi. Državljani Burundija so bili med tremi najštevilčnejšimi skupinami prišlekov.

Avstrija je veliko število nezakonitih prehodov na avstrijski vzhodni meji navedla kot razlog za zavrnitev vstopa Bolgarije in Romunije v območje schengna s 1. januarjem prihodnje leto. So pa notranji ministri EU v začetku decembra dali zeleno luč za vstop v schengen Hrvaški.

Slovenija je vstop Hrvaške v schengen podprla, je pa zunanja ministrica Tanja Fajon sredi novembra napovedala, da bo Slovenija uvedla nadzor na notranji schengenski meji z južno sosedo, če bo potrebno. Kot je poudarila, Slovenija noče postati žep za nezakonite migrante. V prvih desetih mesecih letošnjega leta so v Sloveniji zabeležili skoraj 21.500 nezakonitih prehodov meje, za 160 odstotkov več kot lani.

Bolgarija, ki bi skupaj z Romunijo zeleno luč za schengen glede na izjave predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela lahko dobila v prihodnjem letu, medtem od poletja beleži velik porast števila migrantov, ki skušajo nezakonito prečkati zunanjo mejo unije s Turčijo, pogosti so tudi incidenti in nesreče. Septembra so v treh regijah na jugu Bolgarije razglasili izredne razmere zaradi povečanega migrantskega pritiska.