Predstavniki civilne pobude za ohranitev reke Mure so zgroženi nad delovanjem uradnika Ministrstva za okolje in prostor v Stalni slovensko-avstrijski komisiji za Muro.
Predstavniki civilne iniciative za ohranitev reke Mure so pred dnevi izvedeli, da je 8. in 9. oktobra v avstrijskem Altausseeju potekalo zasedanje Stalne slovensko-avstrijske bilateralne komisije za Muro.
Informacijo so, kot pravijo, dobili iz poročila slovenske delegacije o udeležbi, ki je bilo 21. oktobra objavljeno na spletni strani vlade.
Na zasedanju Komisije bi moral sodelovati tudi Boris Bezjak, predstavnik civilne iniciative za ohranitev reke Mure pred izgradnjo hidroelektrarn in veliki zagovornik revitalizacije reke Mure, ki pa ga predsednik slovenske delegacije Mitja Bricelj po njihovih besedah sploh ni povabil k udeležbi:
»Ta poteza Briclja, sicer sekretarja na Ministrstvu za okolje in prostor RS, je nedopustna, saj pomeni zavestno ignoranco in neupoštevanje veljavnega sklepa okoljskega ministra Simona Zajca iz 17. maja letos, s katerim je minister Borisa Bezjaka imenoval v Komisijo. Poteza pomeni tudi nezakonito delovanje Komisije.«
Ovira v poslovniku?
Bezjaka je v Komisijo prvi imenoval že bivši okoljski minister Jure Leben (za čas trajanja svojega mandata), kar je po mnenju civilne iniciative bil prelomen mejnik za vključenost lokalnega prebivalstva v 'upravljanje' reke Mure. Bezjak, inženir gradbeništva, je aktiven zagovornik reke Mure, narave in kulturne dediščine ob njej in čezmejnega povezovanja prebivalcev ob Muri.
Predstavniki civilne pobude so prepričani, da je Bricelj nenaklonjenost vključitvi predstavnika civilne iniciative v Komisijo jasno izkazal že na sestanku pri ministru Zajcu, ki je potekal pred izdajo sklepa o imenovanju.
»V začetku septembra je sledil dopis iz kabineta ministra Zajca, s katerim so nas obvestili, da kljub 'več poskusom' Briclja 'avstrijska stran ne soglaša z imenovanjem predstavnika civilne iniciative v komisijo in opozarja Slovenijo, da bi s takšnim enostranskim dejanjem kršila meddržavni dogovor oziroma pogodbo, s tem pa bi bilo ogroženo nadaljnje sodelovanje, ki je še kako potrebno za usklajevanje politik glede ohranjanja reke Mure.' Kljub temu pa je, so napisali, Bricelj 'odločno vztrajal, da se najde skupna rešitev z avstrijsko stranjo, kjer bi predstavniki slovenske civilne iniciative imeli možnost predstaviti svoja stališča, ki bi jih nato obravnavali na komisiji, pa tudi prejeli informacije o aktivnostih komisije.'«
Po prejemu tega dopisa naj bi Bricelj poklical Bezjaka in mu v telefonskem pogovoru zatrjeval, da je ovira za imenovanje tudi v poslovniku Komisije. Bezjak je po trditvah iniciative zaprosil za poslovnik komisije, a je iz kabineta ministra Zajca prejel odgovor, da komisija 'poslovnika' nima.
-
Kronika | 3 komentarjev
Pri Otoku ljubezni reka Mura naplavila drevo
-
Lokalno | 15 komentarjev
Pošasten ulov: Za kaj gre pri bodičasti ribi, ki so jo ulovili v Muri?
-
Lokalno | 2 komentarjev
Kljub nesoglasjem Slovenija in Hrvaška v 3-milijonskem projektu ob reki Muri
Očitki o preseženih kompetencah in neskladnosti s standardi
V iniciativi še pišejo, da je Bezjak od ministrstva prejel mednarodni dokument, ki določa delovanje Stalne slovensko – avstrijske komisije za Muro. Dokument določa delovanje komisije in vključuje Statut, glede sestave Komisije pa določa zgolj, da ima osem članov, da vsaka država imenuje štiri člane (in njihove namestnike) in izmed njih enega imenuje za predsednika državne delegacije ter da lahko vsaka država v delo komisije vključuje strokovnjake .
To torej pomeni, da država članica sama imenuje svoje člane Komisije in da z imenovanjem predstavnika civilne iniciative v Komisijo nikakor ne bi prišlo do kršenja meddržavnega dogovora ali pogodbe.
Tako je Bricelj po njihovem mnenju s svojimi potezami, zlasti z neupoštevanjem sklepa okoljskega ministra o članstvu v Komisiji in s samovoljnim odločanjem, koga bo in koga ne povabil na zasedanje Komisije presegel svoje kompetence in deloval vsaj neskladno z zahtevanimi standardi, zato okoljskega ministra Simona Zajca pozivajo, da ga razreši iz Komisije.
Boris Bezjak ob vsem opozarja tudi na delovanje Briclja v Komisiji: »Zelo sporna je bila izjava Briclja na omenjenem srečanju z ministrom Zajcem, kjer je pojasnil, da se spiranje sedimentov izza avstrijskih jezov na Muri odvija sporazumno in da slovenska stran (slovenska komisija!) s tem soglaša - ob tem pa gre za toksičen mulj, ki velja za nevaren odpadek! Prav tako je nesprejemljivo, da smo bili kot predstavniki civilne sfere ponovno izigrani, saj je Komisija na zadnjem zasedanju, kjer nismo mogli sodelovati, glede na javno objavljen zapisnik obravnavala urejanje in rabo prostora s tujo državo brez informiranja lokalne skupnosti o njenih namerah. Enako je z območjem Ceršaka, ki je očitno vroča točka medsoseskih odnosov. Na zelo majhnem prostoru ob Muri se načrtuje gradnja mostu, obnova HE Ceršak, ki se stika s spornim območjem, na katerem leži kompostarna Ceršak, v neposredni bližini pa se nahaja vodno črpališče Ceršak.«
»V Zvezi društev Moja Mura smo zgroženi. Predsednik Stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro dr. Mitja Bricelj je primer uradnika, ki sam sebi pripisuje kompetence, si jemlje pravico odločanja in ignorira ministrska navodila. V zapisniku zadnjega sestanka komisije je med drugim zapisano: »Obe strani ugotavljata,da je smiselno in potrebno okrepiti vključevanje zainteresiranih strani v delo Stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro.« Nadalje je govora o nekakšnem Forumu za Muro. Ob vsem tem pa Bricelj ne povabi na sestanek od ministra imenovanega predstavnika zainteresirane javnosti, ki je med drugim član ZDMM - ta pa je celo stranka v postopku, ko je govora o HE na reki Muri. Na ta način se uradnik Bricelj postavlja nad resornega ministra in posledično škoduje zainteresiranim v postopku. Zato upravičeno zahtevamo, da se dr. Mitja Briclja takoj razreši iz mesta predsednika slovenske strani Stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro,« pa je povedal Samo Tuš, predsednik Zveze društev Moja Mura (ZDMM).
»Preprosto ogorčeni smo. Na sestanku pri ministru Zajcu se je dodatno potrdilo, kako pomemben je prenos informacij med lokalnim prebivalstvom in komisijo. Kljub Bricljevemu nasprotovanju je minister razumel pomen in vlogo Aarhuške konvencije, po kateri imamo pravico biti soudeleženi in imenoval predstavnika civilne iniciative v komisijo. Verjeli smo, da smo kot družba naredili pomemben korak, pa se je pokazalo, da smo bili s strani predsednika komisije izigrani. Za nas, ki živimo ob Muri in smo od nje vsakodnevno odvisni, je nesprejemljivo, kar si je privoščil predstavnik slovenske strani. Od ministra zahtevamo, da ga razreši,« je odločna Sonja Bezjak iz Muzeja norosti, Trate.
FOTO: Foto Bobo