*Fotografija je simbolična
Na pobudo pomurskega poslanca Dejana Židana je v resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko prvič vključen tudi prekmurski jezik.

Spomnimo, poslanec socialnih demokratov Dejan Židan je prekmurščino z dopolnili želel vključiti v resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021 - 2025 že na odboru za kulturo, a takrat podpore ni dobil.

Je pa Židan izkoristil poslovniško možnost in vložil dopolnili na tako imenovani odprti tekst, torej dele, ki so bili na pristojnem odboru spremenjeni. Včeraj se je o resoluciji glasovalo v državnem zboru, poslanke in poslanci pa so jo sprejeli z dvema 'prekmurskima' amandmajema.
 

Tudi za sofinanciranje projektov, ki so povezani s prekmurščino

Prvi amandma je pri pomenu knjižnic za jezikovno politiko in rabo, razvoj in ohranjanje slovenščine ter razvoju pismenosti za vse ciljne skupine jezikovne politike vključil tudi slovenska narečja in prekmurščino kot nadnarečni, pokrajinski jezik. Ta amandma je dobil 47 glasov podpore (in 37 glasov proti). 

Z drugim amandmajem pa se je dodal nov ukrep, ki se glasi: »sofinanciranje projektov, ki omogočajo ohranjanje, razvoj in promocijo prekmurščine kot nekdanjega slovenskega knjižnega jezika in sedanjega nadnarečnega, pokrajinskega jezika, ki je del slovenske nesnovne kulturne dediščine.« Ta amandma je dobil 46 glasov podpore (in 38 glasov proti).

Pobudnik vpisa prekmurskega jezika v resolucijo Dejan Židan je ob sprejetih amandmajih poudaril, da je vesel priznanja prekmurščini kot knjižnemu jeziku, ki se razvija v nadnarečnega in pokrajinskega.

Verjame, da je čas, da se celotna Slovenija zave, da je prekmurščina tudi del nesnovne kulturne dediščine ter bistvena za obstoj Slovencev v Porabju. Za pomoč pri oblikovanju amandmajev pa se zahvaljuje Klaudiji Sader, članici Prekmurskega društva General Maister in predsedniku društva Marjanu Fariču.
 

Petletna resolucija težka 40 milijonov evrov

Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025 je pomemben strateški dokument, ki zagotavlja stroki in politiki trdno podlago za premišljeno in sistematično usmerjanje jezikovne situacije v družbi in je osredotočen na področje jezikovnega izobraževanja in jezikovne opremljenosti ter jezikovno kulturo in jezikovno krajino na splošno.

Za realizacijo nalog in ciljev bo resolucija imela v petletnem obdobju na voljo več kot 40 milijonov evrov. Resolucija je v Državnem zboru dobila soglasno podporo. Čeprav gre za tretji tovrstni dokument v Sloveniji, pa je tokrat prvič v njem svoje mesto dobil tudi prekmurski jezik.
 

Komentarji (15)

realnoo (ni preverjeno)

ite v pm! Samo da se pejnezi trosijo, samo da lahko nekdo opravicuje svoj stolcek...

puklavi miha (ni preverjeno)

Čuvaj nas Bože kuge, rata i debelih socialdemokrata!

In reply to by realnoo (ni preverjeno)

krumpasti vanč (ni preverjeno)

Čuvaj nas Bože komunajzera i podobne golazni

In reply to by puklavi miha (ni preverjeno)

gost34637 (ni preverjeno)

židan ka pa je z teranon pa kranjsko klobaso? to si pa gladko odal

gostitelj (ni preverjeno)

sprašuješ za teran in kranjsko klobaso, bolje, da ju ni, od terana si lahko pijan a klobasa povečuje holesterol, tako je bolje, da ju ni !!

In reply to by gost34637 (ni preverjeno)

repo (ni preverjeno)

Odlično! Torej do razne agencije in zavodi odslej lejko kradnoli evropski pejnez tudi pod krinko Prekmurščine.

V vrteci, šoli in medijaj pa še dale naprej s striktno knjižno slovenščino.

srednji sloj (ni preverjeno)

Kaj je torej pravilno: je bi jabuko jo, ali pa ge bi đabuko đo?
Enotne prekmurščine ni.

markoZ85 (ni preverjeno)

Kaj je razlika? Trbej nucati eno obliko. Džabuka pa jabuka eno pa isto. Torej prekmurščina je enotna

In reply to by srednji sloj (ni preverjeno)

Trubarjeva Slovenka (ni preverjeno)

Dragi Dejan, bravo. Čestitam!

"Znamo, brez svojega maternoga jezika narod ne prežive. On je fundament preživetja narodov, je pravi »dom« srca, identiteta naroda." (Novi Zakon, 2017)

www (ni preverjeno)

Lejko bi napisali, kere stranke so bile proti tema dvema "prekmurskima" amandmajema.
Pa seveda, kak je glasüvau Jožef Forintoš Horvat.

đapanec (ni preverjeno)

Jožef Horvat pa cela poslanska skupina NSi so glasovali ZA oba amandmaja. Proti so bili v SDS pa v SMC.

In reply to by www (ni preverjeno)

100-100 (ni preverjeno)

Prekmurščina je naš materni jezik, bojmo pomosni, zanosni ka smo Prekmurci. Sakša borba da rezultate, praf je , ka se povej , ka smo tüj člani Prekmurskoga slovara, s sfojimi razpravami, dosta doprinesli k tomi. Dale mo delali v toj smeri, malo nas je.

Butec Prekmurec (ni preverjeno)

Do sedaj to je največja sramota s strani države!!!! Gnusno narečje je vpisano v nacionalni program????? Naši otroci morajo čefursko govoriti?????

krumpasti vanč (ni preverjeno)

pravi jezik Slovencev je Prekmurščina
Vse ostalo , tudi to kar danes imenujemo slovenski knjižni jezik je neki mix med
nemščino italijanščino
in hrvaščino

puklasti miha (ni preverjeno)

majke mu ga
ne bom več poslušal RTV

In reply to by krumpasti vanč (ni preverjeno)

Starejše novice