Na pobudo pomurskega poslanca Dejana Židana je v resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko prvič vključen tudi prekmurski jezik.
Spomnimo, poslanec socialnih demokratov Dejan Židan je prekmurščino z dopolnili želel vključiti v resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021 - 2025 že na odboru za kulturo, a takrat podpore ni dobil.
Je pa Židan izkoristil poslovniško možnost in vložil dopolnili na tako imenovani odprti tekst, torej dele, ki so bili na pristojnem odboru spremenjeni. Včeraj se je o resoluciji glasovalo v državnem zboru, poslanke in poslanci pa so jo sprejeli z dvema 'prekmurskima' amandmajema.
PREBERITE ŠE:
Tudi za sofinanciranje projektov, ki so povezani s prekmurščino
Prvi amandma je pri pomenu knjižnic za jezikovno politiko in rabo, razvoj in ohranjanje slovenščine ter razvoju pismenosti za vse ciljne skupine jezikovne politike vključil tudi slovenska narečja in prekmurščino kot nadnarečni, pokrajinski jezik. Ta amandma je dobil 47 glasov podpore (in 37 glasov proti).
Z drugim amandmajem pa se je dodal nov ukrep, ki se glasi: »sofinanciranje projektov, ki omogočajo ohranjanje, razvoj in promocijo prekmurščine kot nekdanjega slovenskega knjižnega jezika in sedanjega nadnarečnega, pokrajinskega jezika, ki je del slovenske nesnovne kulturne dediščine.« Ta amandma je dobil 46 glasov podpore (in 38 glasov proti).
Pobudnik vpisa prekmurskega jezika v resolucijo Dejan Židan je ob sprejetih amandmajih poudaril, da je vesel priznanja prekmurščini kot knjižnemu jeziku, ki se razvija v nadnarečnega in pokrajinskega.
Verjame, da je čas, da se celotna Slovenija zave, da je prekmurščina tudi del nesnovne kulturne dediščine ter bistvena za obstoj Slovencev v Porabju. Za pomoč pri oblikovanju amandmajev pa se zahvaljuje Klaudiji Sader, članici Prekmurskega društva General Maister in predsedniku društva Marjanu Fariču.
PREBERITE ŠE:
Petletna resolucija težka 40 milijonov evrov
Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025 je pomemben strateški dokument, ki zagotavlja stroki in politiki trdno podlago za premišljeno in sistematično usmerjanje jezikovne situacije v družbi in je osredotočen na področje jezikovnega izobraževanja in jezikovne opremljenosti ter jezikovno kulturo in jezikovno krajino na splošno.
Za realizacijo nalog in ciljev bo resolucija imela v petletnem obdobju na voljo več kot 40 milijonov evrov. Resolucija je v Državnem zboru dobila soglasno podporo. Čeprav gre za tretji tovrstni dokument v Sloveniji, pa je tokrat prvič v njem svoje mesto dobil tudi prekmurski jezik.
